Južnoafriški belci so 17. marca 1992 na referendumu z 68,7 odstotka glasov "za" glasovali za konec politike, ki je ločevala belce in temnopolte, znane kot apartheid.
"Danes smo zaprli knjigo o apartheidu," je dan po glasovanju dejal tedanji južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk.
Kot navaja ameriško televizijsko omrežje History Channel, so institucionalizirano segregacijo države pod vodstvom belcev leta 1948 poimenovali apartheid v južnoafriški Nacionalni stranki, ki ji je med letoma 1989 in 1997 predsedoval tudi de Klerk.
Ta rasna politika je privedla do desetletij nasilja, mednarodnih sankcij in gospodarskih bojev v državi.
Četudi zametki rasnega ločevanja segajo v začetek evropske vladavine na jugu Afrike, se to v zakone zapiše šele ob nastopu prve vlade Nacionalne stranke leta 1948.
Kot navaja BBC, je imel apartheid tri glavne stebre: zakon o rasni klasifikaciji, ki je vsakega državljana, za katerega se je sumilo, da ni Evropejec, razvrstil glede na raso, zakon o mešanih porokah, ki je prepovedoval poroke med ljudmi različnih ras, in zakon o skupinskih območjih, ki je prisilil ljudi določenih ras v življenje na določenih območjih.
Domači in mednarodni pritiski na režim nadvlade belcev so privedli do odprave apartheida z referendumom leta 1992. Dve leti pozneje, 27. aprila 1994, so v Južni Afriki potekale prve demokratične volitve, na katerih je zmagal aktivist, ki je zaradi nasprotovanja apartheidu preživel v zaporu 27 let, Nelson Mandela. Na ta dan Južnoafričani zato vsako leto praznujejo dan svobode.
Trnova pot do enakopravnosti
Mandela je podporo za idejo enakopravnosti po Južni Afriki iskal z organizacijo številnih kampanj, zaveznike pa je iskal tudi v tujini. Kljub temu da se je med begom skušal skriti tudi v preobleki šoferja in vrtnarja, se aretaciji v Južni Afriki leta 1962 ni mogel izogniti.
Kot poroča BBC, je gibanje proti apartheidu s ciljem osvoboditve Mandele in njegovih somišljenikov naraščalo po vsem svetu. Sankcije, demonstracije in glasbeni koncerti so bili le nekateri od načinov pritiska javnosti na vladajoče v Južni Afriki.
Ker je država postajala vse bolj izolirana, je južnoafriška vlada leta 1990 pristala na začetek pogajanj in izpustila Mandelo.
De Klerk in Mandela sta si za njun doprinos k odpravi apartheida v Južnoafriški republiki leta 1993 prislužila Nobelovo nagrado za mir.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.