Tujina

17. marec 1992: 'Zaprli smo knjigo o apartheidu'

Johannesburg, 17. 03. 2025 17.48 | Posodobljeno pred 7 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Dino Subašić
Komentarji
3

17. marca 1992 so južnoafriški belci na referendumu z 68,7 odstotka glasov "za" glasovali za odpravo apartheida. Ta je do tedaj z določitvijo območij in omejitvijo dejavnosti ločeval manjšino belcev od večinskega temnopoltega prebivalstva.

Južnoafriški belci so 17. marca 1992 na referendumu z 68,7 odstotka glasov "za" glasovali za konec politike, ki je ločevala belce in temnopolte, znane kot apartheid.

"Danes smo zaprli knjigo o apartheidu," je dan po glasovanju dejal tedanji južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk.

Nekdanji južnoafriški predsednik de Klerk leta 1992 s časopisom, ki razglaša rezultat "da".
Nekdanji južnoafriški predsednik de Klerk leta 1992 s časopisom, ki razglaša rezultat "da". FOTO: AP

Kot navaja ameriško televizijsko omrežje History Channel, so institucionalizirano segregacijo države pod vodstvom belcev leta 1948 poimenovali apartheid v južnoafriški Nacionalni stranki, ki ji je med letoma 1989 in 1997 predsedoval tudi de Klerk.

Ta rasna politika je privedla do desetletij nasilja, mednarodnih sankcij in gospodarskih bojev v državi.

Zulujci, pripadniki največje etnične skupine v Južni Afriki, v begu pred neznanimi strelci leta 1994.
Zulujci, pripadniki največje etnične skupine v Južni Afriki, v begu pred neznanimi strelci leta 1994. FOTO: AP

Četudi zametki rasnega ločevanja segajo v začetek evropske vladavine na jugu Afrike, se to v zakone zapiše šele ob nastopu prve vlade Nacionalne stranke leta 1948. 

Kot navaja BBC, je imel apartheid tri glavne stebre: zakon o rasni klasifikaciji, ki je vsakega državljana, za katerega se je sumilo, da ni Evropejec, razvrstil glede na raso, zakon o mešanih porokah, ki je prepovedoval poroke med ljudmi različnih ras, in zakon o skupinskih območjih, ki je prisilil ljudi določenih ras v življenje na določenih območjih.

Domači in mednarodni pritiski na režim nadvlade belcev so privedli do odprave apartheida z referendumom leta 1992. Dve leti pozneje, 27. aprila 1994, so v Južni Afriki potekale prve demokratične volitve, na katerih je zmagal aktivist, ki je zaradi nasprotovanja apartheidu preživel v zaporu 27 let, Nelson Mandela. Na ta dan Južnoafričani zato vsako leto praznujejo dan svobode.

Nagovor Nelsona Mandele ob zmagi na volitvah v Johannesburgu leta 1994.
Nagovor Nelsona Mandele ob zmagi na volitvah v Johannesburgu leta 1994. FOTO: AP

Trnova pot do enakopravnosti

Mandela je podporo za idejo enakopravnosti po Južni Afriki iskal z organizacijo številnih kampanj, zaveznike pa je iskal tudi v tujini. Kljub temu da se je med begom skušal skriti tudi v preobleki šoferja in vrtnarja, se aretaciji v Južni Afriki leta 1962 ni mogel izogniti.

Kot poroča BBC, je gibanje proti apartheidu s ciljem osvoboditve Mandele in njegovih somišljenikov naraščalo po vsem svetu. Sankcije, demonstracije in glasbeni koncerti so bili le nekateri od načinov pritiska javnosti na vladajoče v Južni Afriki.

Ker je država postajala vse bolj izolirana, je južnoafriška vlada leta 1990 pristala na začetek pogajanj in izpustila Mandelo. 

De Klerk in Mandela sta si za njun doprinos k odpravi apartheida v Južnoafriški republiki leta 1993 prislužila Nobelovo nagrado za mir.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 6
  • 3
  • 4
  • 5
  • 2
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

patogen
17. 03. 2025 21.16
+3
17. marec 1992: 'Zaprli smo knjigo o apartheidu' - In začel se je pogreb Južnoafriške Republike, takrat 4 gospodarske sile sveta. Začela se je spreminjati v greznico, podobno svojim sosedom, belci pa so postali zatirana manjšina. Odseljujejo se v Avstralijo in Kanado ter ZDA. Ko ne bo ostalo niobenega več, naj pa tudi prebivalci JAR ostanejo kjer so. Vsak na svoje, to so hoteli... In naj imajo svoje.
Definbahija
17. 03. 2025 20.51
+3
Aha Sedaj se dogaja kontra. ⬛>⬜
Gospod .
17. 03. 2025 20.49
+5
In boljše bi bilo, da bi tako ostalo. Glede na to, kako se črni del naroda obnaša do belcev... Dobesedno si želijo njihovo smrt. Po drugi strani pa ne vedo niti servisirati električne napeljave. Ubijajo kmete. Zemljo, ki so jo dobili, je ne urejajo, saj je urejanje ideja belcev. Propad države. Po drugi strani pa "zuluje" označujejo kot Neven kako močne in pametne. 🤣