15 let po napadu na Haririja sodišče izreklo sodbo

Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik David Re je sporočil, da so za tri obtožence – Hassana Merhija, Husseina Oneissija in Assada Sabro – zaradi pomanjkanja dokazov presodili, da niso krivi v nobeni točki obtožnice. Obtoženi so bili zarote s ciljem umora Haririja in 21 drugih ljudi. Glavni obtoženec, prav tako član Hezbolaha, Salim Ayyash pa je spoznan za krivega. 

Grozi mu dosmrtna zaporna kazen, a izrek kazni bo sledil kasneje, ne danes. Če obsojeni takrat še vedno ne bo prisoten, bo sodišče zanj izdalo zaporni nalog. Na današnjo razsodbo kot tudi izrek kazni so sicer tudi še možne pritožbe.

Sodišče je bilo sicer danes strogo varovano, na objavi razsodbe pa so bili med drugim prisotni Haririjev sin Saad, tudi sam nekdanji premier Libanona, in številni drugi libanonski politiki. Saad je po izreku sodbe povedal, da "v imenu družine Rafika Haririja ter družin mučenikov in žrtev" sprejemajo razsodbo. Meni, da so danes izvedeli resnico ter da je sodišče pokazalo objektivnost in verodostojnost. Še vedno pa je prepričan, da za napadom stoji Hezbolah. "Ne bomo mirovali, dokler kazen ne bo izvršena," je dodal ter izpostavil, da Libanonci ne bodo sprejeli, da bi bila njihova država zatočišče za morilce.

Sodnik je ob začetku izreka pozval k minuti molka v spomin na vse žrtve te katastrofe. Preden je prebral povzetek sodbe na 2600 straneh, je sporočil, da je sodni senat mnenja, da sta Sirija in Hezbolah lahko imela motiv za odstranitev Haririja in njegovih političnih zaveznikov, vendar pa ni dokazov, da je bilo vodstvo Hezbolaha vpleteno v umor, kot tudi ni direktnih dokazov o vpletenosti sirske vlade.

Sodišče bi moralo težko pričakovano razsodbo objaviti že 7. avgusta, a so razglasitev preložili iz spoštovanja do smrtnih žrtev silovite eksplozije, ki je 4. avgusta uničila skoraj polovico Bejruta in v kateri je umrlo najmanj 178 ljudi, več kot 6000 jih je bilo ranjenih. Eksplozija je v Libanonu sprožila proteste, zaradi katerih je odstopila vlada Hassana Diaba.

Mednarodno sodišče, ki deluje v predmestju Haaga Leidschendam, je o primeru, ki je bistveno zaznamoval prihodnje dogajanje v Libanonu in širše na Bližnjem vzhodu, razsodilo več kot 15 let po samem napadu - po mnenju mnogih prepozno. V njem je 14. februarja 2005 v Bejrutu poleg nekdanjega premierja umrlo še 21 ljudi, 226 je bilo ranjenih.

Hariri je takrat obiskal parlament ter se zatem ustavil v neki restavraciji. Čeprav naj bi bila pot njegove kolone šestih vozil strogo varovana skrivnost, jih je nekaj minut po odhodu iz restavracije presenetil tovornjak bomba. Eksplozija je imela moč približno ene tone TNT. Na cesti je nastal približno deset metrov velik krater. Haririjeva kolona vozil je bila uničena. Hariri je bil ubit skupaj z vsemi varnostniki in ministrom za gospodarstvo Basselom Fleihanom. Številna druga vozila so bila uničena in jih je zajel ogenj. Porušilo se je celo nekaj stavb v bližini, popokala so številna okna.

Umor enega najbolj vidnih sunitskih politikov, ki je pred tem dvakrat vodil libanonsko vlado, je v Libanonu sprožil proteste proti takratni prosirski vladi. Po dveh tednih protestov je libanonska vlada odstopila, Sirija pa je iz države po 29 letih umaknila svoje vojake, kar je zahteval tudi Hariri. Tako Hezbolah kot Sirija vseskozi zavračata očitke o odgovornosti za napad.

Hariri vse do danes med mnogimi Libanonci uživa velik ugled zaradi svoje osrednje vloge pri obnovi versko razklane države, potem ko je bila ta uničena v državljanski vojni v letih 1975-1990. Tožilstvo je na sojenju v Haagu ocenilo, da je bil ubit, ker je predstavljal preveliko grožnjo sirskemu vplivu v Libanonu.

A današnja razsodba ni pomembna le z vidika dogodkov izpred 15 let, temveč tudi sama po sebi, saj se z njo končuje prelomen in zelo drag sodni proces, ki je pisal novo poglavje pravne zgodovine. Gre namreč za doslej prvi mednarodni tribunal, ustanovljen za preiskavo in kaznovanje terorističnih zločinov. Od začetka dela leta 2009 je za svoje delo porabil že najmanj 600 milijonov ameriških dolarjev.

Sojenje četverici, obtoženi umorov, poskusov umorov ter zarote za teroristični napad, se je začelo leta 2014. Zasenčilo ga je dejstvo, da je Hezbolah zavrnil izročitev obtoženih, tako da ti niso nikoli dejansko sedli na zatožno klop in tudi niso imeli nobenega stika s svojimi zagovorniki, določenimi s strani sodišča.

Poznavalci so že pred današnjim dnem opozarjali, da utegne razsodba - ne glede na svojo vsebino - znova zanetiti nasilje na ulicah Libanona. Že ves čas namreč del prebivalstva izpodbija legitimnost sodišča in mu očita selektivnost, medtem ko drugi nestrpno čakajo obsodbo.

Vodja Hezbolaha Hassan Nasrallah je medtem pred dnevi sporočil, da jih objava razsodbe ne skrbi in da jo bodo ignorirali.