13 let po smrtonosni letalski nesreči Air France in Airbus na sodišče

Nekatere družine žrtev so dejale, da je ta sodni primer luč na koncu dolgega tunela.

"Trinajst let pozneje imamo sojenje, ki zame osebno ni tako pomembno, saj mi ne bo vrnilo hčerke," pravi Corinne Soulas, mati žrtve letalske nesreče.

"Našim najdražjim smo obljubili, da jim bomo povedali resnico in zagotovili, da niso umrli zaman," je za Associated Press povedala Ophelie Toulliou, katere 27-letni brat Nicolas je bil ubit. "Borimo pa se tudi za kolektivno varnost, pravzaprav za vse tiste, ki se vsak dan vkrcajo na Airbus ali Air France."

Povedala je, da se podjetja predstavljajo kot nedotakljiva. "Za njih smo nič. Niso izgubili 228 ljudi. Izgubili so letalo." Air France in Airbus sta bila med preiskavo nesreče obtožena, pri čemer so strokovnjaki ugotovili, da je bila nesreča posledica napak pilotov, potem ko so postali dezorientirani zaradi začasne izgube podatkov iz zaledenelih senzorjev.

Obe podjetji sta zanikali kakršno koli kaznivo dejanje malomarnosti in preiskovalni sodniki, ki so nadzorovali primer, so leta 2019 opustili obtožbe in strmoglavljenje pripisali predvsem napaki pilota.

V tem primeru nihče ne tvega zaporne kazni, saj sodijo le podjetjem. Vsakemu grozi morebitna denarna kazen v višini do 225.000 evrov – del njihovih letnih prihodkov – vendar bi se jim lahko ugled bistveno zmanjšal, če bi bili spoznani za krive.

Ta odločitev je razjezila družine žrtev. Leta 2021 je prizivno sodišče v Parizu razsodilo, da je dovolj dokazov, da se lahko sojenje nadaljuje. To je prvič, da so bila po letalski nesreči neposredno na sojenje pripeljana francoska podjetja in ne posamezniki, odvetniki družin pa so se leta borili, da bi primer pripeljali do sodišča.

Daniele Lamy, predsednica skupine žrtev Entraide et Solidarité, je za AFP povedala, da pričakuje nepristransko in zgledno sojenje, da se to ne bi nikoli več ponovilo in da bosta obtoženca postavila varnost na prvo mesto in ne dobičkonosnost.

Strmoglavljenje letala AF447 je sprožilo obsežen premislek o usposabljanju in tehnologiji ter velja za eno od redkih nesreč, ki je spremenila letalstvo.

Nekaj družin v Braziliji, ki je v nesreči izgubilo 59 državljanov, si lahko privošči potovanje v Francijo na sojenje. Nekateri menijo, da je bil francoski pravosodni sistem preveč mehak do Airbusa in Air Francea – dveh industrijskih velikanov, v katerih ima francoska vlada lastniški delež.

Nelson Marinho, čigar sin Nelson je bil med potniki, je jezen, ker nobenemu direktorju podjetja ne bodo sodili.

"Menjali so različne direktorje tako pri Airbusu kot Air Franceu, koga bodo torej aretirali? Nikogar. Pravice ne bo. To je žal resnica," je za AP povedal Marinho, upokojeni mehanik, ki vodi skupino za podporo družinam žrtev. Air France obtožuje, da kljub tveganju niso izvajali usposabljanja v primeru zaledenitve sond Pitot.

V izjavi je družba dejala, da bo na sodišču dokazala, da v izvoru nesreče ni storila kaznivega dejanja, in zaprosila za oprostitev. Air France je od takrat spremenil svoje priročnike za usposabljanje in simulacije. Družinam so zagotovili tudi odškodnine.

Airbusu očitajo, da so vedeli, da je model Pitotovih cevi na letu 447 pokvarjen in niso naredili dovolj, da bi o tem nujno obvestili letalske družbe in njihove posadke ter zagotovili potrebna usposabljanja.

Takratna preiskava AP je pokazala, da je Airbus vsaj od leta 2002 vedel za težave s piloti, vendar jih je zamenjal šele po strmoglavljenju. Zadevni model Thales AA pitot je bil nato prepovedan in zamenjan.

"Vedeli so in niso storili ničesar," je dejala Lamyjeva. "Piloti se nikoli ne bi smeli znajti v takšni situaciji, nikoli niso razumeli vzroka okvare in letalo je postalo nevozno."

Lamyjeva je sina Erica izgubila nekaj dni pred njegovim 38. rojstnim dnem. Od takrat se trudi odkriti resnico. "Letalo je na zemljo poslalo sporočila o težavi, ni pa opozorilo pilotov. To je, kot če bi vozili avto s 130 km/h, vaše zavore ne bi več delovale, vendar je avto poslal opozorilo mehaniku in ne vozniku," je Lamyjeva povedala za AP.

Airbus A330 je izginil brez znaka Mayday

Let AF 447 s posadko iz Ria de Janeira v Pariz je med nevihto v zgodnjih urah 1. junija 2009 porinilo v Atlantski ocean, potem ko so naleteli na močno turbulenco. Letalo A330 je prevažalo 12 članov posadke in 216 potnikov, med njimi 61 francoskih državljanov. Letalo je z radarjev izginilo nad Atlantikom med Brazilijo in Senegalom.

Nekaj dni pozneje so v oceanu našli ostanke, vendar je trajalo skoraj dve leti, da so locirali večji del trupa in obnovili zapisovalnike letenja črne skrinjice. Francoske iskalne akcije so vključevale prečesavanje 17.000 kvadratnih kilometrov oceanskega dna na globinah do 4.000 metrov več kot 22 mesecev.

205-tonsko letalo je zašlo v aerodinamični zastoj in nato strmoglavilo.

"Izgubili smo hitrost," je slišati enega kopilota na posnetkih leta, preden drugi indikatorji pomotoma pokažejo izgubo višine in se na zaslonih v pilotski kabini prikaže vrsta alarmnih sporočil. "Ne vem, kaj se dogaja," pravi eden od pilotov.

Ko se je letalo na poti v Pariz približalo ekvatorju, je vstopilo v tako imenovano medtropsko konvergenčno območje, ki pogosto povzroča nestanovitne nevihte z močnimi padavinami. Ko je letalo udarila nevihta, so ledeni kristali, prisotni na velikih nadmorskih višinah, onesposobili senzorje hitrosti letala in blokirali informacije o hitrosti in nadmorski višini. Funkcije avtomatskega pilota so prenehale delovati.

Družine žrtev in predsednica združenja Lamyjeva pričakujejo nepristransko in zgledno sojenje, da se to ne bi nikoli več ponovilo in da bodo obtoženci na prvo mesto postavili varnost, ne pa dobičkonosnost.

 Air France in Airbus se soočata z morebitnimi kaznimi v višini do 225.000 evrov, kar je del njunih letnih prihodkov, vendar bi lahko utrpel škodo njun ugled, če bi bila spoznana za kazensko odgovorna.

Obe podjetji sta zanikali kakršno koli kaznivo dejanje malomarnosti, preiskovalni sodniki, ki so nadzorovali primer, pa so leta 2019 umaknili obtožbe in strmoglavljenje pripisali predvsem napaki pilota. Ta odločitev je razjezila družine žrtev in leta 2021 je prizivno sodišče v Parizu razsodilo, da je dovolj dokazov, da se lahko sojenje nadaljuje.

"Air France bo še naprej dokazoval, da ni zagrešil nobene malomarnosti, ki je povzročila to nesrečo, in bo zahteval oprostilno sodbo," je dejal letalski prevoznik v izjavi za AFP.

Airbus, proizvajalec reaktivnega letala A330, ki so ga začeli uporabljati le štiri leta pred nesrečo, pred sojenjem ni želel dajati izjav, enako kot Air France pa so zanikali malomarnost.

Francoska agencija za preiskave letalskih nesreč BEA je ugotovila, da je nesreča vključevala kaskadni niz dogodkov brez enega samega vzroka.

Posadka je nadaljevala z ročnim pilotiranjem, vendar z napačnimi navigacijskimi podatki. Letalo je šlo v aerodinamični zastoj z nosom, nagnjenim navzgor. In potem je strmoglavilo.

"Piloti niso razumeli, kaj se jim dogaja. No, zlahka se je zmotil," je dejal Gerard Feldzer, nekdanji pilot in trener pilotov pri Air France. Nesreča je prisilila Airbus in Air France k večji preglednosti in odzivnosti, je pojasnil Feldzer in opozoril, da bo poskus pomemben tako za letalsko industrijo kot tudi za družine. "Zgodovina varnosti v letalstvu je narejena iz tega, iz nesreč," je dejal Feldzer.