100 let od smrti Lenina, 'arhitekta Ukrajine'

Lenin se je rodil 22. aprila 1870 v Simbirsku, danes Uljanovsku, ob reki Volgi, v srednje premožni družini. Na pot revolucionarja se je podal, ko so leta 1887 zaradi načrtovanja atentata na carja Aleksandra III. usmrtili njegovega brata. Kmalu je postal vidnejši marksistični aktivist in teoretik. Po februarski revoluciji leta 1917 in odstavitvi carja je bil med ustanovitelji Sovjetske Rusije in kasneje leta 1922 Sovjetske zveze. Na čelu socialistične države, ki ji je vladala komunistična partija, je bil do smrti leta 1924.

Stota obletnica smrti Vladimirja Lenina bo minila brez posebnih slovesnosti, parad ali govorov. Ruski predsednik je namreč veliko bolj naklonjen imperiju, ki so ga zrušili ravno Leninovi boljševiki. Na poseben način so se mu poklonili le člani komunistične partije, Genadij Zjuganov denimo govori, kot da je Lenin še vedno med nami: "100 let od dneva, ko se je ustavilo njegovo veliko in prijazno srce, začenja se drugo stoletje Leninove nesmrtnosti."

Ideologija, ki jo je Lenin zagovarjal in razširil na obsežnem ruskem ozemlju, je v sodobni Rusiji zatrta. Čeprav je Komunistična partija največja opozicijska skupina v parlamentu, ima le 16 odstotkov sedežev, saj jo močno prekaša politična baza ruskega predsednika, Enotna Rusija, piše AP.

Le tri dni pred invazijo na Ukrajino leta 2022 je Putin denimo zavrnil status države in ga označil za nezakonit ostanek iz Leninovega obdobja, ko je bila ta samostojna republika še del Sovjetske zveze. "Zaradi boljševiške politike je nastala sovjetska Ukrajina, ki jo še danes lahko imenujemo Ukrajina Vladimirja Iljiča Lenina. On je njen avtor in arhitekt." Le leto pred tem je dejal, da je Lenin s tem, ko je Ukrajini in drugim republikam omogočil pravico od odcepitve, nastavil "najnevarnejšo časovno bombo."

Vendar se tudi Putin zaveda, da je Lenin med Rusi ostal nekakšna ikona, zato ne podpira pobud, ki se občasno pojavljajo za odstranitev trupla iz mavzoleja. Njegovo truplo je namreč balzamirano v mavzoleju na Rdečem trgu. "Mislim, da je treba truplo pustiti tam, dokler obstajajo ljudje, in teh je kar nekaj, ki z njim povezujejo svoja življenja, usode in določene dosežke sovjetske dobe," je dejal že leta 2019.

Kako pristojnim uspeva ohranjati truplo tako dobro ohranjeno, je državna skrivnost. Približno vsaki dve leti obnovijo balzamiranje, kako to natančno poteka, pa ni znano, piše dpa. Znano pa je, da so že med obdukcijo leta 1924 Leninu odstranili možgane, ki jih hranijo ločeno. Takrat so sicer želeli raziskati, ali je imel morda Lenin posebno velike možgane. Njegova vdova Nadežda Krupskaja je sicer želela, da ga pokopljejo v običajnem grobu, vendar je takrat Josif Stalin na seji politbiroja omenil predlog "nekaterih tovarišev", da bi Leninovo telo ohranili za več stoletij. Zamisel je razburila njegove pristaše, ki so jo primerjali s svetimi relikvijami ruske pravoslavne cerkve, odločno nasprotnico boljševikov.

Lenin je umrl, a njegov vpliv je ostal

Bil je šibkega zdravja, leta 1918 je preživel še atentat, ko je nanj streljala anarhistka Fanni Kaplan. Tedaj sta v mu rami ostali dve krogli. Eno so sicer kasneje odstranili zaradi suma zastrupitve s svincem, druge pa niso uspeli. Leta 1922 je doživel prvi infarkt, po katerem je imel težave s koncentracijo. Sledila sta še dva, po katerih je postal delno paraliziran in ni več mogel govoriti. Usoden zanj je bil četrti infarkt 21. januarja 1924. 

Njegov vpliv sicer ni umrl z njim. Bil je še vedno močan, njegove ideje so bile še vedno spoštovane, kar je tudi najbolj vidno v komunistični diktaturi, ki je nastala po ruski revoluciji leta 1917. Vendar je to trajalo le še do dogodkov leta 1956, ko je takratni vodja sovjetske komunistične partije Nikita Hruščov obsodil brutalnost Leninovega naslednika Stalina. 

"Ljudi je k leninizmu pritegnil predvsem njegov antiimperializem – Sovjetska zveza je bila v dobrem in slabem najbolj trdno izhodišče za vsako antiimperialistično gibanje v tistem času," je pojasnil profesor zgodovine Christopher Read za Guardian. "Zato je toliko intelektualcev, zagotovo zmotno, mislilo, da je bila Stalinova Rusija v tridesetih letih 20. stoletja nekakšna nova velika civilizacija."

Leninov vpliv se morda najbolj čuti na Kitajskem, kjer je njegova vizija partijske države, ki jo vodi ideološka avantgarda, postala tudi politična realnost. Ši Džinping, vodja kitajske komunistične partije, je študiral marksistično teorijo, ko je pa prevzel oblast je partijskim uradnikom dejal, naj prakticirajo "temeljne socialistične vrednote, vključno z marksizmom-leninizmom".

Lenin je še vedno tu, le težje ga je videti

Po podatkih ruske tiskovne agencije Tass se letno mimo Leninovega trupla sprehodi približno 450.000 ljudi, kar je približno tretjina števila obiskovalcev moskovskega živalskega vrta in je v velikem nasprotju s sovjetskimi časi, ko so se na Rdečem trgu vile neskončne vrste.

Pred tremi desetletji so pred mavzolejem umaknili še častno stražo, ki je navduševala obiskovalce, na vsakoletni vojaški paradi na Rdečem trgu pa je objekt zakrit s tribuno, na kateri visoki uradniki opazujejo slavje.