Visoko morje je danes tretjič ta teden poplavilo Benetke. Malo po poldnevu se je raven morja dvignila na 150 centimetrov nad običajnim nivojem, je sporočil beneški župan Luigi Brugnaro. Poplavilo je okoli 70 odstotkov mestnega središča. Iz varnostnih razlogov so oblasti spet zaprle Markov trg, ki je najnižja točka v mestu. Zaprti so ostali tudi številni muzeji. Brugnaro je pozval k največji previdnosti, a dodal, da so razmere pod nadzorom.
Šele v poznih popoldanskih urah naj bi se po ocenah vremenoslovcev razmere začasno umirile za nekaj dni. Je pa napovedano že novo deževje, a razmere v mestu naj ne bi bile več tako hude kot v torek, ko je voda segala 187 centimetrov nad običajno gladino, kar je največ v več kot 50 letih.
Župan prevzel odgovornost za razdelitev 20-milijonske pomoči
Župan ima v svoji novi vlogi vladnega komisarja na voljo 40 dni, da oblikuje načrt za prenovo mesta, ki ga je ta teden prizadelo rekordno plimovanje. Glede na prve predloge bodo meščani za sanacijo po poplavah prejeli do 5000 evrov odškodnine, podjetniki pa do 20.000 evrov
Zaradi ogromne škode, ki jo je za seboj pustilo morje, pa Brugnaro poziva tudi k donacijam za mesto iz domovine in tujine.
Posebna komisija bo težave Benetk obravnavala 26. novembra, takrat naj bi razpravljali tudi o prepovedi zasidranja za večje ladje za križarjenje in spornih zaščitnih pregradah, imenovanih Mose, ki naj bi obranile beneško laguno pred poplavami.
Medtem je v mesto prispelo tudi več sto mladih iz cele Italije, ki v okviru akcije Benetke kličejo pomagajo pri sanaciji in čiščenju mesta.
Najhuje je bilo sicer v noči na sredo, ko je voda segala 187 centimetrov nad običajno gladino, kar je največ v več kot 50 letih. Poplavljene so bile skoraj celotne Benetke. Velik del mesta je bil sicer znova poplavljen v petek, pri čemer so prebivalci hiteli zaščititi svoje domove in poslovne prostore. Po ocenah oblasti je v preteklih dneh nastala škoda v višini več sto milijonov evrov.
Vreme prizadelo tudi druge dele Italije
Neurja z močnimi padavinami so danes prizadela skoraj celo Italijo. O močnejšem deževju so poročali iz Furlanije-Julijske krajine, kjer je bilo najhuje v Trstu in Gradežu. Na drugem delu države pa je bilo v mestu Ventimiglia ob meji s Francijo zaradi nevarnosti zemeljskega plazu od sveta odrezanih okoli 150 družin.
Na Južnem Tirolskem medtem vlada snežni kaos. Med drugim je od sveta odrezana vas Martell, ki jo je zasul snežni plaz. Žrtev ni bilo, nekaj hiš pa je bilo v plazu poškodovanih. Ljudi so prepeljali na varno, saj obstaja možnost nadaljnjih plazov.
Začasno je bila zaprta tudi avtocesta Brenner, ki je najpomembnejša cesta med Italijo in Avstrijo. Za večino delov Južne Tirolske so razglasili 4. stopnjo nevarnosti pred snežnimi plazovi.
Tudi z juga države poročajo o vremenskih nevšečnostih. V Rimu je ponoči divjala nevihta, številna drevesa so se podrla. Eno drevo je padlo na avtomobil, v katerem je bil voznik. Zaradi hujših poškodb so ga prepeljali v bolnišnico.
V Firencah pa je nevarno narasla reka Arno, ki bi lahko prestopila bregove tudi v drugih toskanskih mestih.
V Avstriji težave zaradi snega in dežja
Medtem pa sneg in dež še naprej povzročata težave v Avstriji, najhuje je na Tirolskem, avstrijskem Koroškem in Štajerskem.
Na Tirolskem se je sprožilo več snežnih plazov, ki pa k sreči niso terjali žrtev. Med drugim se je sprožil plaz pri vasi Prägraten, zaradi nevarnosti dodatnih plazov pa so prebivalce namestili v skupnostni center. Plaz pri ledeniku Stubaier je zadel avtomobil, a se je vseh šest ljudi v njem rešilo brez poškodb. Zaradi težav z oskrbo z električno energijo je bilo danes brez elektrike okoli 2000 gospodinjstev. Tamkajšnje oblasti svetujejo, naj šole v ponedeljek raje ostanejo zaprte.
Na območju kraja Murau na avstrijskem Štajerskem so zaradi nevarnosti zemeljskega plazu preventivno evakuirali 30 ljudi.
Zaradi obilnih padavin sicer v več delih državah velja večja nevarnost plazov. Za nekatere dele Tirolske in Solnograškega velja druga najvišja stopnja nevarnosti pred snežnimi plazovi, zato svetujejo vsem, naj se izogibajo ogroženih območij. Zaradi nevarnosti pred snežnimi plazovi so na avstrijskem Koroškem zaprli tri doline, prebivalcem pa svetujejo, naj se ne gibljejo na prostem.
Medtem pa se je izboljšala napoved za Labot ob slovenski meji, kjer Drava ne bo narasla tako zelo, kot so sprva pričakovali. Glede na nove izračune ponoči ne pričakujejo več po 1900 kubičnih metrov na sekundo, ampak okoli 1600 kubičnih metrov na sekundo. Večje količine vode nameravajo ujeti v akumulacijska jezera, ki so jih preventivno že delno spraznili. Kot so zagotovile tamkajšnje oblasti, o razmerah redno obveščajo tudi Slovenijo.
Ponoči naj bi se padavine počasi umirile in v noči na ponedeljek ponehale. Padavine naj bi Tirolsko in avstrijsko Koroško ponovno dosegle v noči na torek.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.