Žrtev že 60

Ob cesti na vzhodu Bagdada je razneslo dva avtomobila bombi. Dve eksploziji na razdalji nekaj sto metrov sta na tržnici v šiitski četrti na vzhodu Bagdada po podatkih iraške policije zahtevali 60 smrtnih žrtev, ranjenih je 131 ljudi. V četrti Sadr City pa se je ob policijski kontrolni točki razstrelil samomorilski napadalec. Pri tem je bil ubit en policist, deset pa ranjenih. Ranjeni so bili tudi štirje mimoidoči.

Načrt ustavil napade?

Pred napadi se je predstavnik ameriške vojske podporočnik Scott Bleichwehl pohvalil, da je od začetka izvajanja iraškega varnostnega v Bagdadu precej manj napadov. Njihovo število se je po ocenah predstavnika iraške vojske zmanjšalo za okoli 80 odstotkov.

Varnostne sile so v tem tednu v Bagdadu opravile 20.000 varnostnih pregledov. Irak je sicer znova odprl dve mejni povezavi s Sirijo in štiri z Iranom. Meji so pred dnevi zaprli iz varnostnih razlogov.

Združene države in Velika Britanija niso krive za nasilje

Britanski premier Tony Blair je medtem zavrnil namigovanja, da nosita del odgovornosti za nasilje v Iraku tudi Velika Britanija in ZDA. "Seveda sem užaloščen zaradi števila ljudi, ki so umrli v Iraku, vendar jih ne pobijajo britanske in ameriške sile," je dejal v pogovoru za televizijo BBC. Kot je pojasnil, se ne čuti krivega za nasilje, pač pa meni, da imata Velika Britanija in ZDA dolžnost pomagati to nasilje zajeziti.

Navedb današnje izdaje časnika News of the World o tem, da naj bi Velika Britanija do maja prepolovila število svojih vojakov v Iraku, ni komentiral, britansko ministrstvo za obrambo pa jih je zavrnilo kot "špekulacije". Časnik Independent pa je poročal, da bo britanska vlada v luči povečanja števila ameriških vojakov v Iraku preložila za april načrtovani umik 1000 svojih vojakov iz Basre.

Senat ustavil razpravo

Na sobotnem izrednem zasedanju ameriškega senata je le 56 navzočih (za uspeh bi bilo potrebno 60 glasov) podprlo nadaljevanje razprave o predlogu neobvezujoče resolucije, ki izraža podporo ameriškim vojakom in nasprotuje povečanju njihovega števila v Iraku. Razprava v senatu je bila kratka, vendar ostra, Bela hiša pa ni imela posebnega komentarja, saj gre za neobvezujočo resolucijo, predsednik George Bush pa je že večkrat sporočil, da je ne bo upošteval, četudi bi bila sprejeta.

Predstavniški dom je v petek potrdil enako besedilo prav tako neobvezujoče resolucije, pri čemer je demokratsko vodstvo napovedalo, da je to šele začetek izvajanja pritiska na Busha naj spremeni politiko do Iraka. V prihodnje naj bi se odločili za bolj resne ukrepe. Edini način, ki ga ima kongres na voljo, da vpliva na politiko predsednika je roka nad proračunskimi sredstvi. Edino kar lahko zaustavi izvajanje Busheve strategije o napotitvi dodatnih 21.500 vojakov v Irak je torej odvzem sredstev, česar si demokrati doslej niso upali storiti.

Ameriška javnost je zmedena, saj večina nasprotuje napotitvi dodatnih enot, po drugi strani pa večina prav tako nasprotuje odvzemu sredstev, kar je edini način, da se pošiljanje dodatnih enot ustavi.