Haaško sodišče še vedno čaka na izročitev enajst oseb, obtoženih vojnih zločinov, med njimi tudi vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića in vojaškega poveljnika generala Ratka Mladića. Glavna tožilka Carla del Ponte je ob oktobrskem obisku v New Yorku od Varnostnega sveta zahtevala, naj "pritisne" na ZRJ, vključno z morebitnimi sankcijami in s tem prisili Beograd, da izroči osumljene, predvsem Mladića.
Na Beograd pritiska tudi Haag
Medtem pa je haaško tožilstvo sodišče pozvalo, naj močneje pritisne na Beograd in doseže predajo relevantnih dokumentov in vpogled v arhive. V posebnem dopisu so tožilci Beogradu očitali, da zavlačuje in se izogiba sodelovanju s sodiščem, kar naj bi se jasno pokazalo tudi v primeru Milošević, ko je tožilstvo prejelo le polovico od skupno 57 zahtevanih dokumentov. Kot je navedeno v dopisu, je tožilstvo od Beograda med drugim zahtevalo osebne dosjeje nekdanjih visokih oficirjev, kopije vojaških in policijskih povelj iz obdobja vojne na Kosovu in dokumentacijo vrhovnega obrambnega sveta - skupno kar 120 dokumentov, za katere so izvedeli od zaščitenih prič. Želijo pa tudi dostop do beograjskih arhivov, dokumentov nekdanje vladajoče Socialistične stranke in Jugoslovanske združene levice (JUL), ki jo vodi Mira Marković.
Đinđić: Milutinović bo moral pojasniti svojo vlogo med vojno na Kosovu
Po mnenju srbskega premiera Zorana Đinđića bo moral sedanji srbski predsednik Milan Milutinović po izteku mandata 5. januarja prihodnje leto navezati stike s tožilstvom haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in se dogovoriti za svoj nastop. Haaško sodišče Milutinovića skupaj z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem in drugimi visokimi političnimi in vojaškimi voditelji države obtožuje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Kosovu leta 1999.
"Milutinović je na seznamu haaškega sodišča in predvidevam, da bo moral v Haagu pojasniti svojo vlogo v preteklih dogodkih, razen če bo tožilstvo odstopilo od svojih namer, kar pa se mi ne zdi verjetno," je za beograjski dnevnik Blic povedal v pogovoru Đinđić. Dejal je tudi, da obstaja več možnosti: morda bo Milutinović uspel prepričati haaško sodišče, da sodni proces proti njemu ni potreben, v nasprotnem primeru pa se bo začelo sojenje, na katerem se bo branil ali s svobode ali pa na kakšen drug način. Premier je tudi poudaril, da že od samega začetka ni bilo posebnega pritiska na Beograd s strani sodišča zaradi Milutinovića.
Đinđić: Predsedniških volitev ne tako kmalu
Đinđić je za Blic dejal tudi, da ne pričakuje razpisa ponovnih predsedniških volitev v Srbiji spomladi prihodnje leto, saj je po njegovem mnenju pred tem treba spremeniti srbsko ustavo. Ponoven razpis volitev bi pomenil "mučenje državljanov", rezultat pa bi bil enak kot na nedavnih volitvah, je še dodal. Tudi razpisa predčasnih parlamentarnih volitev Đinđić ne pričakuje: "Parlamentarne volitve bodo razpisane decembra 2004, kot je že ves čas predvideno, razen v primeru z zakonom predvidene situacije kot je izglasovanje nezaupnice vladi."
