Lene bo preveril dejansko stanje
V Beograd in Podgorico bo v četrtek prišel sodelavec visokega predstavnika EU za skupno zunanjo politiko in varnost Javierja Solane, Stefan Lene z nalogo, da se na kraju samem prepriča o dejanskem stanju v zvezi z izdelavo ustavne listine. Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Peter Schieder pa je politične voditelje v Beogradu in Podgorici opozoril, da morajo pospešiti izdelavo ustavne listine, sicer bo postal vprašljiv sprejem ZRJ v SE.
Neimenovani diplomatski viri v Bruslju so povedali za agencijo Beta, da je glavni razlog za pripombe k dogovoru srbske in črnogorske vlade o ustavni listini dejstvo, da še ni znano, kaj vsebuje njun sporazum, ki bo sicer moral biti predložen ustavni komisiji. Stefan Lene naj bi ostal v ZRJ do sobote, Javier Solana pa bo na podlagi njegovih ocen pripravil poročilo za neuradno zasedanje šefov diplomacije EU, ki bo 30. in 31. avgusta v Danski in na katerem naj bi bil sprejet sklep, ali naj visoki zunanjepolitični predstavnik unije obišče Beograd ali ne.
Mičunović opozarja na sporna vprašanja
Predsednik Demokratičnega centra (DC) in eden izmed voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Dragoljub Mičunović je na današnji novinarski konferenci povedal, da je predsedstvo vladajoče zveze na torkovem sestanku uskladilo stališče o predlogu ustavne listine prihodnje državne skupnosti Srbije in Črne gore, ki so ga, kot je poudaril, pripravili predstavniki srbske vlade ter nekateri člani ustavne komisije in posamezniki, ki niso člani tega telesa, pristojnega za izdelavo ustave.
Predsedstvo DOS je v torek sprejelo predlog novega besedila ustavne listine, vendar po končanem sestanku noben njegov udeleženec ni povedal, kdo je njegov avtor. Podpredsednik Demokratične stranke (DS) Zoran Živković je po sestanku pojasnil, da je predlog, ki ga je sprejelo predsedstvo DOS, sad kompromisa dosedanjega dela ustavne komisije, besedila beograjskega sporazuma, predloga Beneške komisije ter sporazuma srbske in črnogorske vlade. To je danes potrdil tudi Dragoljub Mičunović, ki je napovedal, da bo predlagano besedilo predloženo ustavni komisiji, ki je "edina pristojna za izdelavo ustavne listine". Mičunović je kot sporna vprašanja omenil sodišča, način volitev poslancev, način sprejetja ustavne listine, premoženje, proračun ter meje in ozemlje prihodnje države.
Koštunica za poglobljen pristop
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je danes v pogovoru za RTV B92 sporočil, da je prevzel pobudo v zvezi z izdelavo ustavne listine z vabilom za skupni sestanek, ki ga je poslal podpisnikom beograjskega sporazuma in sopredsednikom komisije za izdelavo ustavne listine. Koštunica je izpostavil, da je komisija za ustavno listino v dveh mesecih napisala "nenavadno besedilo, v kateri imajo vsa sporna vprašanja alternativne rešitve". Koštunica je posebej izpostavil, da morajo pri izdelavi ustavne listine sodelovati tako republiški kot tudi zvezni predstavniki. Predsednik ZRJ se ni strinjal z mnenjem srbskega premiera Zorana Đinđića, da je mogoče besedilo ustavne listine uskladiti v nekaj dneh. "Če je tako, potem se je treba vprašati, zakaj to ni bilo napravljeno pred nekaj meseci ali pred letom dni." Koštunica je izrazil bojazen, da so v obtoku rešitve, katerih namen je čim večja gospodarska in politična utrditev Srbije in Črne gore kot posebnih celot v skupnosti, ki naj bi se pozneje harmonizirala. "Skratka, namen je ločiti vse, da bi se potem lotili združevanja, kar je nenavadno celo v življenju posameznikov, kaj šele za državo", je še povedal jugoslovanski predsednik.
Radio B92 pa je poročal o izjavi predsednika parlamentarne skupščine Sveta Evrope Petra Schiderja, ki naj bi opozoril, da bo urad skupščine 3. in 23. septembra razpravljal o položaju v ZRJ oziroma o napredku pri izdelavi ustavne listine, V skladu z ugotovitvami urada naj bi bilo odločeno, ali bo sprejem Jugoslavije v SE sploh uvrščen v dnevni red zasedanja parlamentarne skupščine, ki naj bi bilo 24. septembra. Schieder je ponovno pozval politične voditelje v Beogradu in Podgorici, naj v skladu s sprejetimi obveznostmi pospešijo izdelavo in sprejem ustavne listine, kajti to naj bi bil "test njihove politične zrelosti, ki bo imel pomembne notranje in zunanje posledice za obe republiki in državo v celoti".
