Znova izvolili Chaveza

Na predsedniških volitvah v Venezueli, na katerih je skoraj 16 milijonov volilnih upravičencev izbiralo vodjo države, je znova zmagal sedanji predsednik Hugo Chavez. Volitve je zaznamovala množična udeležba, Chavezov nov šestletni mandat pa se bo pričel februarja 2007.

Po 80 odstotkih preštetih glasov jih je Chavez prejel 61, njegov nasprotnik Tod Rosales pa zgolj 38 odstotkov. Chavezovo vnovično izvolitev so sicer napovedovale tudi predvolilne javnomnenjske raziskave.

Opozicijski kandidat Rosales je po volitvah, katerih se je udeležilo več kot 70 odstotkov volilnih upravičencev, poraz priznal, toda poudaril, da se bodo še naprej borili proti voditelju, ki mu očitajo naraščajoč avtoritarizem.

Ameriški borec za človekove pravice Jesse Jackson, ki se je v preteklosti že srečal z Chavezom, pa je v telefonskem pogovoru iz Chicaga izrazil upanje, da bo ameriška administracija Chavezovo zmago izkoristila za zmanjšanje napetosti med stranema, saj ZDA in Venezuela po njegovem mnenju potrebujeta ena drugo.

Z odločno kampanjo proti korupciji in revščini, v kateri je postal znan predvsem po svojih več ur trajajočih govorih in spretni retoriki, se je Chavezu na volitvah leta 1998 uspelo zavihteti na predsedniški stolček.

Zaprisežen levičar, ki državo in vlado vodi od leta 1999, se pri svoji politiki socialne prenove sklicuje predvsem na Simona Bolivarja, velikega osvoboditelja južnoameriških kolonij izpod španske nadvlade. Pod Chavezovim vodstvom je dobila država novo "bolivarsko" ustavo in se preimenovala v Bolivarsko republiko Venezuelo. Z denarjem, ki ga prinašajo bogate zaloge nafte, je Chavez financiral milijarde dolarjev vredne socialne programe, s katerimi si je zagotovil podporo revnega dela prebivalstva.

Prav tako kot na ves glas rohni proti ameriškemu imperializmu in predsedniku Georgeu Bushu, Chavez na ves glas razglaša tudi svoje tesno prijateljstvo in zavezništvo s kubanskim revolucionarnim voditeljem Fidelom Castrom. Nekdanji nadporočnik sicer velja za osrednji lik levega vala, ki je zajel številne latinskoameriške države. Kritiki mu očitajo predvsem avtokratskost, vlagateljem sovražno politiko, politično polarizacijo Venezuele in regije ter vmešavanje v notranjepolitične zadeve ostalih latinskoameriških držav.