Znanost zanimivejša od športa in politike?

Z Eurobarometrovo javnomnenjsko raziskavo je želela EU preveriti odnos Evropejcev do znanosti in raziskav v času, ko oblikuje novo strategijo za gospodarski razvoj Evropa 2020, v kateri je okrepitev vlaganja v raziskave in razvoj eden osrednjih petih ciljev.

EU si je junija s sprejetjem te strategije zadala cilj, da bo do leta 2020 za vlaganja v raziskave in razvoj namenjala tri odstotke bruto domačega proizvoda. Ta cilj je bil tudi v prejšnji, lizbonski strategiji, vendar do danes ni bil uresničen.

Eurobarometer kaže, da znanstvena odkritja in tehnološki razvoj zanimajo 79 odstotkov Evropejcev, ene petine pa sploh ne. Največje zanimanje je na Cipru, najmanjše pa v Bolgariji in Romuniji. Slovenija je z 82 odstotki nekoliko nad povprečjem.

Evropejce najbolj zanimajo okolijski problemi

Sicer pa Evropejce še bolj kot znanost zanimajo okolijski problemi, in sicer jih je 88 odstotkov izrazilo zanimanje za to; medtem ko jih 65 odstotkov zanimajo športne novice, 68 odstotkov politika ter 69 odstotkov kultura in umetnost.

61 odstotkov Evropejcev se počuti dobro obveščenih o novih znanstvenih odkritjih in tehnološkem razvoju; največ v Luksemburgu, Franciji in na Nizozemskem, najmanj pa v Bolgariji in Romuniji. Slovenija je s 64 odstotki spet nekoliko nad povprečjem.

Ob tem sicer tretjina Evropejcev meni, da v njihovem vsakdanjem življenju obveščenost o znanosti ni pomembna; največ v Avstriji, najmanj na Švedskem. V Sloveniji se je s tem strinjalo 32 odstotkov vprašanih, 18 odstotkov pa ne.

Se premalo zanašamo na vero?

Eurobarometer je preverjal odnos Evropejcev do znanosti tudi v primerjavi z njihovim odnosom do vere in vraževerja. Avtorji raziskave ugotavljajo, da sta dva od petih Evropejcev vraževerna in da se jih 38 odstotkov strinja, da se preveč zanašamo na znanost in premalo na vero.

Poleg tega se 40 odstotkov vprašanih strinja, da nekatere številke prinašajo srečo. Največ vraževernih je v Latviji, na Češkem, v Italiji in na Slovaškem, najmanj pa na Finskem in Nizozemskem. V Sloveniji se z omenjenim strinja 42 odstotkov vprašanih.

Glede morale in znanosti je mnenje Evropejcev precej razdeljeno. Šest od desetih jih meni, da lahko znanost in tehnologija včasih izkrivita občutek za moralo. Največ jih tako misli na Cipru, sledijo pa Francija, Grčija in Slovenija s 73 odstotki.

44 odstotkov ljudi podpira poskuse na živalih

44 odstotkov se jih sicer strinja, da lahko znanstveniki eksperimentirajo na psih in opicah, če lahko to pomaga rešiti zdravstvene težave ljudi; največ v Španiji in najmanj v Luksemburgu. Slovenija je z 32 odstotki med tistimi, ki so temu manj naklonjeni.

Še več, 66 odstotkov jih podpira poskuse na miših, če lahko to pomaga rešiti zdravstvene težave ljudi; največ v Estoniji, najmanj v Luksemburgu. V Sloveniji te poskuse podpira 60 odstotkov vprašanih, 24 odstotkov pa jim nasprotuje.