Nobelova nagrada za dosežke pri zdravljenju raka

Nobelovo nagrado za medicino letos prejmeta ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Honjo, ki sta razvila posebno imunoterapijo za zdravljenje raka, je sporočil inštitut Karolinska.

"S stimulacijo sposobnosti našega imunskega sistema za boj proti rakavim celicam sta letošnja Nobelova nagrajenca razvila povsem nov način zdravljenja raka," so pojasnili ob razglasitvi nagrade.

Nagrado sta prejela za razvoj zaviralcev imunskih stikal, je pojasnil strokovni direktor ljubljanskega onkološkega inštituta Viljem Kovač. Allison je razvil monoklonska protitelesa anti-CTLA-4, Honjo pa protitelesa anti-PD-1.

Proteinska receptorja CTLA-4 in PD-1 imunskim celicam preprečujeta prepoznavanje rakavih celic. S protitelesi pa dosežejo, da celice imunskega sistema rakave celice prepoznajo in uničijo. Rakave celice pri tem propadejo, tako da je učinek zdravljenja dolgotrajen, je dodal slovenski znanstvenik, ki se tudi sam ukvarja s tovrstnim zdravljenjem raka.

Gre za novo obdobje zdravljenja raka, je poudaril Kovač. Imunoterapijo namreč običajno uvajajo pri zdravljenju bolj napredovanih oblik rakavih obolenj, ki se imenujejo metastaske oblike. Te praviloma niso ozdravljive. Tovrstno zdravljenje bolnikom omogoča, da z boleznijo živijo več let, ali pa bolezen celo izgine, kar z drugimi načini zdravljenja ni bilo mogoče. Izrazil je upanje, da bodo terapijo razvili do tolikšne stopnje, da bodo ljudje čim dlje kvalitetno živeli, je dejal.

Kot je še pojasnil strokovni direktor onkološkega inštituta, v zadnjem času ta način zdravljenja prehaja tudi v nižje stadije bolezni, kjer imnuoterapijo kombinirajo z radioterapijo. Tako skušajo dobro slediti bolnikovemu zdravstvenemu stanju in tudi stranskim učinkom imunoterapije, ki so sicer bolj blagi, ter preprečiti hujše učinke.

Profesor univerze v Teksasu Allison in profesor univerze v Kjotu sta leta 2014 za te ugotovitve osvojila nagrado Tang, ki velja za azijsko različico Nobelove nagrade.

Raziskave želi nadaljevati

Tasuku Honjo je danes poudaril, da želi nadaljevati svoje raziskave na področju boja proti raku, da bi rešil čim več življenj. "Želim nadaljevati raziskovanje (...), da bi imunoterapija rešila toliko rakavih bolnikov kot še nikoli," je 76-letni Japonec povedal na novinarski konferenci na univerzi v Kjotu, kjer poučuje. 

Dodal je, da občuti "izjemno srečo", ko izve, da je s svojim delom pripomogel k ozdravitvi nekoga. "Poleg tega pa sem dobil še nagrado. Res sem srečnež," je poudaril.

"Seveda sem bil zelo srečen, vendar obenem tudi šokiran," je opisal svoje občutke ob tem, ko je izvedel, da je letošnji Nobelov nagrajenec. O tem so ga obvestili, ko je s kolegi razpravljal o raziskovalnem delu, je dodal na novinarski konferenci, ki jo je v živo prenašala japonska javna televizija NHK.

70-letni Allison pa je na spletni strani univerze v Teksasu zapisal, da je "ob prejemu te prestižne nagrade počaščen in ponižen". "Niti v sanjah si nisem mislil, da bo šlo moje raziskovanje v smer, v katero je šlo," je dodal.

"Lep, čustven privilegij je, ko srečaš rakave bolnike, ki so bili uspešno ozdravljeni s to imunoterapijo. Oni so živ dokaz moči temeljne znanosti," je poudaril.

V torek Nobelova nagrada za fiziko, v sredo za kemijo, v petek za mir

Razglasitve Nobelovih nagrad bodo v torek nadaljevali z nagrado za fiziko, v sredo pa za kemijo. V petek bodo razglasili prejemnika nagrade za mir, dobitnik nagrade za dosežke na področju ekonomije pa bo znan prihodnji ponedeljek.

Nagrade za književnost, ki jo običajno razglasijo v četrtek, letos ne bodo podelili. Razglasili jo bodo skupaj z nagrado za prihodnje leto, kar se je nazadnje zgodilo leta 1949.

Švedska akademija, ki jo podeljuje, se namreč sooča s spolnim škandalom, v katerega je vpleten mož zdaj že nekdanje članice akademije Kristine Frostenson Jean-Claude Arnault, ki je obsojen zaradi posilstva ženske. Sodišče je ravno danes objavilo sodbo v tem primeru.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec Alfred Nobel.