"V boju proti drugam so nujno potrebne večplastne in dopolnjujoče se akcije ter različne strategije proti zlorabi drog," je ob današnjem svetovnem dnevu boja proti zlorabi drog izjavil predsednik Generalne skupščine OZN Jan Kavan.
Poročilo OZN o nedovoljenih drogah prinaša tako dobre kot slabe novice. Vse manjša poraba oziroma pridelovanje drog v nekaterih delih sveta se namreč dogaja hkrati s pojavom novih trgov oz. centrov proizvodnje ali trgovine v drugih delih.
Kot ugotavlja poročilo, ki ga je v Parizu predstavil direktor Urada OZN za droge in kriminal Antonio Maria Costa, še naprej ostaja nespremenjena vloga marihuane. Ta namreč ostaja nedovoljena droga, ki jo po svetu največ proizvajajo, z njo trgujejo in jo uživajo, piše v poročilu.
Pridelava kokaina, katerega glavni porabniki so v ZDA, se po ugotovitvah ZN občutno zmanjšuje v dveh glavnih državah pridelovalkah, Peruju in Boliviji. Najbolj problematična še vedno ostaja Kolumbija, kjer pa se je kljub porastu v 90. letih prejšnjega stoletja proizvodnja v začetku novega tisočletja nekoliko znižala.
Glede sintetičnih drog poročilo ZN navaja, da je njihovo proizvodnjo težko odkriti. Sintetične droge je namreč moč pridelovati s kemikalijami, ki jih je zlahka pridobiti, in v skritih laboratorijih. Kot ugotavlja poročilo, Severna Koreja postaja vse pomembnejše območje pridelave in tranzita sintetičnih drog na območju Azije. V Evropi pa središče proizvodnje ecstasyja ostajata Nizozemska in Belgija, vse pomembnejšo vlogo na tem področju igra tudi Poljska.
V EU različne kazni za vožnjo pod vplivom drog
Evropski nadzorni center za droge in narkomanijo (EMCDDA) s sedežem v Lizboni je objavil študijo o tem, kako evropske države kaznujejo vožnjo pod vplivom drog. EMCDDA ugotavlja, da se kljub konsenzu v EU o tem, da je vožnja pod vplivom drog kaznivo dejanje, kazni za omenjen prekršek med posameznimi državami članicami precej razlikujejo. Precej držav ne predpisuje natančno, katere zaužite substance lahko pomenijo vzrok za prekršek, v tistih pa, ki to predpisujejo, pa ni vedno jasno, kako lahko po pravni poti ukrepajo proti vozniku, ki je pod vplivom neke nove, sintetične droge, opozarja EMCDDA.
Belgija, Danska, Nemčija, Španija, Grčija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Finska, Švedska in Velika Britanija - obravnava vožnjo pod vplivom drog kot kaznivo dejanje. Od teh jih pet držav - Belgija, Francija, Luksemburg, Finska in Švedska - v praksi izvaja t.i. ničto stopnjo tolerance, ostalih osem pa kot dejavnik prekrška upošteva predvsem poslabšane sposobnosti vožnje.
Nemčija in Španija kot prekršek obravnavata vsebnost droge pri vozniku, kot kaznivo dejanje pa vožnjo, če voznik zanjo zaradi zaužitja drog ni povsem sposoben.
Države se med seboj razlikujejo tudi po tem, kdaj lahko opravijo testiranje za vožnjo pod vplivom drog. V osmih državah - Belgija, Danska, Nemčija, Španija, Grčija, Luksemburg, Finska in Portugalska - lahko voznike policija preveri v vsakem trenutku, tudi v rutinskih pregledih prometa, v drugih - Francija, Irska, Nizozemska, Avstrija, Švedska in Velika Britanija - pa le, če je za to podan sum.
Zaporna kazen za vožnjo pod vplivom drog se prav tako razlikuje med državami. Medtem ko vas v Avstriji za to sploh zapreti ne morejo, pa vas lahko v Nemčiji doleti kazen tudi do petih let zapora. V Španiji, na primer, pa lahko voznikom prepovejo vožnjo več vikendov zapored - tudi v dolžini več mesecev.
