Generalna skupščina je v resoluciji izrazila skrb v zvezi z izraelskimi okupacijami palestinskih ozemelj in vse slabšo humanitarno situacijo, v kateri so se znašli Palestinci.
Za resolucijo je glasovalo 114 članic ZN, med njimi tudi Slovenija, vzdržalo se jih je 11, proti pa so bili Izrael, ZDA, Marshallovo otočje in Mikronezija. Podlaga za razpravo je bilo poročilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana o dogodkih med izraelskim vdorom v palestinsko begunsko naselje Dženin med 29. marcem in 21. aprilom.
Zasedanje je bilo sklicano na zahtevo skupine arabskih držav in gibanja neuvrščenih, bilo pa je nadaljevanje leta 1997 prvič sklicanega izrednega posebnega zasedanja o razmerah na zasedenih palestinskih ozemljih. Podlaga za razpravo je bilo poročilo generalnega sekretarja Kofija Annana o dogodkih med izraelskim vdorom v palestinsko begunsko naselje Dženin, do katerega je prišlo 29. marca. Poročilo je pripravil sekretariat za politične zadeve na podlagi posrednih podatkov, saj Izrael, kljub resoluciji Varnostnega sveta ZN, ni dovolil preiskave posebne komisije, ki jo je sestavil Annan.
Resolucija OZN je jasna
Resolucija Generalne skupščine med drugim zahteva umik izraelske vojske na položaje, ki jih je zasedala pred septembrom 2000. Poziva k nujni humanitarni in drugi pomoči Palestincem, ki se nahajajo v hudem humanitarnem položaju ter poziva k mednarodni pomoči pri obnovi palestinskega gospodarstva in izraža podporo palestinski upravi ter demokratičnim in svobodnim volitvam. Resolucija od obeh sprtih strani zahteva spoštovanje mednarodnega prava, od Izraela pa, da dovoli neoviran dostop reševalcem in humanitarnemu osebju do palestinskega civilnega prebivalstva. Resolucija, ki jo je sprejela Generalna skupščina ZN, je malce omiljena različica izvirnega palestinskega predloga, ki je obsojal izraelska grozodejstva in pozival k sprejetju ukrepov proti vojnim zločincem, ni pa omenjal napadov na izraelske civiliste. Končna inačica predloga resolucije je bila izdelana v sodelovanju z Evropsko unijo, ki jo je pomagala napisati, tako da je bila sprejemljiva za čimvečje število članic ZN.
Izraelsko sodstvo na strani vojske
Izraelsko vrhovno sodišče pa je zavrnilo prošnjo palestinskih družin, ki jim je izraelska vojska zagrozila, da bo porušila hiše. Tričlansko sodišče je pojasnilo, da sodijo akcije rušenja v "vojaške operacije", ugoditev njihovi prošnji za sodno obravnavo pa bi lahko "ogrozila življenja vojakov, ker bodo Palestinci tako imeli priložnost za nastavitev min in zased". Gre za 35 družin, od katerih je kakšen od članov izvedel samomorilski napad na Izraelce.
Izraelski notranji minister Eli Jiša je medtem zagrozil, da bodo arabskim Izraelcem, ki so vpleteni v teroristične napade na Izraelce, odvzeli državljanstvo. Voditelji arabskih Izraelcev in milejši opozicijski politiki so predlagani ukrep zavrnili in ga označili za rasističnega, medtem ko je premier Ariel Šaron pobudo podprl. Šaron meni, da je ministrova odločitev premišljena in v skladu z zakonom. Minister Jiša, ki pripada skrajni ortodoksni stranki Šas, predlog zagovarja, ker naj bi reševal življenja Izraelcev. Izraelski zunanji minister Šimon Peres pa je izrazil prepričanje, da bi politiko, ki jo predlaga Jiša, izraelsko vrhovno sodišče zagotovo zavrnilo.
V Izraelu sicer zaskrbljenost zaradi sodelovanja arabskih Izraelcev pri palestinskih napadih vse bolj narašča. V ponedeljek so štiri arabske Izraelce obtožili zaradi pomoči proiranski milici Hezbolah, lani septembra pa se je neki arabski Izraelec razstrelil na severu Izraela in pri tem ubil tri ljudi. Kljub tovrstnim incidentom so sicer izraelske oblasti doslej poudarjale, da v njih sodeluje le majhno število arabskih Izraelcev, ki jih je v Izraelu skoraj milijon oziroma slaba petina prebivalstva.
Izrael pa je v torek prvič vpoklical rezerviste, ki so starejši od 41 let, medtem ko se je na severu Zahodnega brega nadaljevala popolna zasedba palestinskih mest in vasi. Okoli 1,8 milijona Palestincev se tako lahko giblje med posameznimi kraji le iz humanitarnih razlogov.
Izraelsko-palestinsko srečanje
Po zadnjih palestinskih napadih in izraelskih vojaških akcijah na Zahodnem bregu in v Gazi pa sta se ponoči skrivaj na visoki ravni sestali izraelska in palestinska stran. Izraelski obrambni minister Benjamin Ben Eliezer se je sestal s palestinskim notranjim ministrom Abdelom Rasakom Jehijo in še dvema visokima palestinskima predstavnikoma. Dogovorili so se za postopen umik izraelske vojske iz štirih zasedenih palestinskih mest, v kolikor bodo palestinske oblasti poskrbele za varnost na teh območjih.
Kot je davi poročal izraelski radio, naj bi se vojska najprej umaknila iz Gaze, nato pa še iz Hebrona, Betlehema in Jeriha na Zahodnem bregu. Če se bodo palestinske oblasti dosledno borile proti terorizmu, se bo izraelska vojska umaknila še iz drugih palestinskih mest.
Hamas in Islamski džihad zavračata Eliezerjevo pobudo
Skrajni palestinski islamski gibanji Hamas in Islamski džihad sta odločno zavrnili načrt izraelskega obrambnega ministra Benjamina Ben Eliezerja o umiku izraelske vojske z območja Gaze in ga označili za dolgočasnega in dvoličnega. Kot je dejal eden od vodij Hamasa Ismail Abu Hanab, je namen načrta le utišati kritike mednarodne skupnosti in pridobiti na času. Eden od vodij Islamskega džihada Khaled al-Bač pa je dejal, da želi izraelska stran s tem načrtom doseči konec palestinskega upora proti izraelski zasedbi. Po njegovih besedah načrt obenem tudi neti prepir med samimi Palestinci.
Palestinsko vodstvo sicer načrt že preučuje, a danes glede njega ne bo sprejemalo nobenih odločitev ali stališč, se je izvedelo iz palestinskih virov.
Zračni napadi in nove žrtve
Eden od dveh Palestincev, ki sta v napadu izraelskih sil izgubila življenje, je bil Ali Adjuri, osumljen načrtovanja več samomorilskih napadov. Adjuri, ki so ga izraelske sile iskale več kot mesec dni, naj bi bil odgovoren tudi za samomorilski napad v Tel Avivu, kjer je življenje izgubilo pet ljudi. Po navedbah vojske naj bi bil eden od obeh ubitih moških odgovoren za oba teroristična napada v Tel Avivu 17. julija, drugi pa naj bi pripadal oboroženemu krilu gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata, Brigade Al Aksa.
Izraelski helikopterji so ponoči bombardirali cilje v Gazi. Tarča napadov so bile predvsem kovinarske delavnice, kjer naj bi Palestinci izdelovali orožje. Do napadov, v katerih je bilo ranjenih več ljudi, je prišlo le nekaj ur potem, ko je izraelski obrambni minister Benjamin Ben-Eliezer na Zahodnem razglasil popolno prepoved gibanja Palestincem.
Palestincem grozi lakota
Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) je objavila poročilo, v katerem zaskrbljeno ugotavlja, da se je zdravstveno stanje podhranjenih palestinskih otrok od izbruha intifade pred 22 meseci močno poslabšalo. Kar 22,5 odstotka palestinskih otrok, mlajših od pet let, je tako kronično podhranjenih. USAID odgovornost za nastalo krizo v glavnem pripisuje izraelskim ukrepom: obkolitvi palestinskih ozemelj, policijski uri, zaporam cest in preprečevanju odhoda na delo v Izrael tisočem Palestince.
Po podatkih mednarodne človekoljubne organizacije Care, ki je za USAID opravila raziskavo, je stopnja podhranjenosti na palestinskih območjih primerljiva s stopnjo v dveh afriških državah - Nigeriji in Čadu, ki ju je podhranjenost najbolj prizadela. Izraelski vojaški predstavniki, pristojni za zdravstvo, pa odgovornost za težave, povezane s podhranjenostjo, pripisujejo palestinskim oblastem. Očitajo jim, da so zavrnile vse predloge izraelske medicinske pomoči, potem ko je bil leta 1994 vzpostavljena palestinska avtonomija.
