ZN kritizirajo sojenje

Iz Sveta ZN za človekove pravice so danes sporočili, da sojenje nekdanjemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu ni bilo v skladu z mednarodnim pravom, odvzem svobode Huseinu pa je bil "samovoljen", zato smrtne kazni ne bi smeli izvršiti. Obenem je svet ameriško in iraško vlado pozval, naj rešita proceduralne pomanjkljivosti procesa in zagotovita, da bodo trenutne življenjske razmere Huseina v skladu z načeli Splošne deklaracije ZN o človekovih pravicah.

"Nespoštovanje relevantnih mednarodnih standardov med sodnim procesom Sadamu Huseinu je bilo tako resno, kot je bil odvzem njegove svobode samovoljen," je v izjavi sporočila delovna skupina Sveta ZN za človekove pravice.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Louise Arbour je sicer že po obsodbi pozvala k moratoriju na izvršitev smrtne kazni ter k "polnemu spoštovanju" pravice obtoženih do pritožbe na odločitev sodišča.

Iraško posebno sodišče v Bagdadu je strmoglavljenega predsednika 5. novembra spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti v pokolu 148 šiitov v Dudžailu leta 1982 in mu izreklo smrtno kazen z obešenjem.

Huseinu in sedmim soobtoženim so na sojenju v Bagdadu, ki se je začelo 19. oktobra lani, poleg uboja 148 šiitov sodili še zaradi odvzema svobode 399 družinam ter uničenja domov in zemlje v Dudžailu. Šlo je za Huseinovo maščevanje, ker je bil v omenjenem kraju tarča poskusa atentata.

Nekdanji diktator se sicer v ločenem procesu skupaj s še šestimi soobtoženimi zagovarja pred obtožbami zaradi domnevnega genocida med t.i. operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka.

Al Kaida vodi zahod Iraka

Mednarodna teroristična mreža Al Kaida ima prevladujoč vpliv v zahodni, večinoma sunitski iraški provinci Al Anbar. Ima večji vpliv na življenje povprečnega sunita od lokalnih oblasti, iraških oblasti in ameriških sil, piše ameriški dnevnik Washington Post, ki se sklicuje na obveščevalno poročilo ameriških marincev.

Poročilo, ki ga je pripravil polkovnik Peter Devlin, še navaja, da ameriškim silam ne uspe streti upora na zahodu Iraka niti se jim ne uspe zoperstaviti vse večji priljubljenosti Al Kaide na območju. Težave, ki so se pojavljajo v preteklosti, ostajajo enake, pri čemer poročilo opozarja predvsem na pomanjkanje nadzora, naraščanje upora in kriminala.

Časnik New York Times, ki se sklicuje na ameriške obveščevalne vire, pa medtem v današnji izdaji piše, da je libanonsko gibanje Hezbolah v Libanonu izurilo od 1000 do 2000 pripadnikov Mahdijeve vojske, milice, zveste skrajnemu šiitskemu verskemu voditelju Moktadi al Sadru. Poleg tega pa je nekaj pripadnikov Hezbolaha pomagalo tudi pri urjenju v Iraku. Po besedah virov je pri sodelovanju obeh pomagal tudi Iran, za katerega je znano, da podpira Hezbolah, medtem ko so ga ZDA obtožile, da podžigajo nasilje v Iraku.

Iraški premier Nuri al Maliki pa je Varnostni svet Združenih narodov pozval k podaljšanju mandata 160.000 pripadnikov mednarodnih sil v Iraku. Pojasnil je, da je prednostna naloga njegove vlade prevzeti polno odgovornost za varnost in stabilnost v državi, vendar pa za to potrebuje več časa. ZDA so že predložile osnutek resolucije, ki bi mednarodnim silam z 31. decembrom za eno leto podaljšal mandat.