Ameriška obveščevalna agencija (Cia) je po pisanju časnika Los Angeles Times objavila tajni dokument, v katerem je zapisano, da je Irak prenehal razvijati kemijsko orožje že leta 1991. Cia je pred tem trdila, da je imel Irak v času režima Sadama Huseina orožje za množično uničevanje.
V Iraku zadnja faza preštevanja
Iraški volilni delavci so že v zadnji fazi preštevanja glasov nedeljskih volitev. Volilna komisija pa je medtem prejela več pritožb.
Prva faza preštevanja glasov se je končala v ponedeljek, ko so na 5200 voliščih zaključili preštevanje glasovnic in sezname poslali v Bagdad, kjer jih bo osrednja volilna komisija še enkrat preučila in jih združila. Prvi delni rezultati volitev naj bi bili znani v noči na sredo, končni pa šele čez deset dni.
Varnostni svet Združenih narodov pa je v skupni izjavi pozdravil nedeljske volitve v Iraku in Iračanom ob tem čestital za pozitiven korak v razvoju politike do Iraka. Članice VS ZN cenijo prizadevanja neodvisne iraške volilne komisije ter vseh sodelavcev in opazovalcev, ki so sodelovali pri volitvah.
V Iraku se medtem nadaljuje nasilje. Dva policista Demokratske stranke Kurdistana (PDK) sta umrla, ko sta v središču severnega iraškega mesta Erbil skušala razstaviti bombo, ki je nato eksplodirala.
Volilna komisija prejela več pritožb
Dva dni po volitvah v Iraku je osrednja državna volilna komisija prejela 18 pritožb glede izvedbe volitev znotraj države, iz 14 držav po svetu pa je prejela tudi sto pritožb glede izvedbe volitev med diasporo, je danes sporočila predstavnica Neodvisne volilne komisije (IEC) v Bagdadu.
Pritožbe se nanašajo predvsem na volilno propagando na voliščih, ki je tam ne bi smelo biti, pa tudi na nekatere kandidate, ki naj ne bi izpolnjevali formalnih pogojev za kandidaturo.
Po iraškem volilnem zakonu so morali biti kandidati na tokratnih parlamentarnih in regionalnih volitvah stari najmanj 30 let in imeti srednjo izobrazbo, hkrati pa tudi niso smeli biti povezani s strmoglavljenim režimom Sadama Huseina. Po mnenju pritožnikov nekateri izmed kandidatov, ki so sodelovali na nedeljskih volitvah, niso izpolnjevali teh pogojev. Na prvi stopnji bo pritožbe reševal IEC, morebitne pritožbe na njihove odločitve pa bo obravnaval posebni sodni senat, ki ga bo imenoval vrhovni iraški sodni svet.
Na kamenjanje odgovorili s streli
V vojaškem zaporu v Iraku je prišlo do upora zapornikov, ki je zahteval življenja štirih ujetnikov, šest pa jih je bilo ranjenih.
Po poročanju ameriških medijih se je upor zgodil v ameriškem zaporu Camp Bucca v Iraku, ki leži blizu meje s Kuvajtom. Do upora, ki je trajal 45 minut, pa naj bi prišlo med rutinsko preiskavo enega od šotorskih poslopij, obdanih z bodečo žico, ko so stražarji pri ujetnikih iskali prepovedane predmete. Ameriški vojaki naj bi najprej upornike, ki so jih obmetavali s kamenjem, skušali pomiriti z besedami, nato s plastičnimi naboji, ker pa to ni delovalo, so začeli streljati.
Camp Bucca, v katerem je 5300 ujetnikov, je največji ameriški zapor v Iraku. Ameriška vojska ga je skušala prikazati kot nasprotje zloglasnemu Abu Graibu. Ujetniki so nameščeni v šotorskih naseljih oziroma sedaj v klimatiziranih enodelnih bivališčih, ker naj bi med prejšnjimi neredi ujetniki šotorske kole uporabili za pretep.
Bush povišal odškodnine padlih vojakov
Ameriški predsednik George Bush bo v proračunu za leto 2006 predlagal krepko povišanje nadomestil družinskim članom padlih vojakov s sedanjih 12.420 dolarjev na 100.000 dolarjev. Do nadomestila bodo upravičene družine vseh vojakov, ki bodo umrli v Afganistanu, Iraku in drugje po svetu v vojni proti terorizmu. Družine tistih, ki so se doslej že žrtvovali, bodo dobile razliko do 100.000 dolarjev za nazaj. Busheva administracije je s to odločitvijo popustila pod pritiski javnosti, predvsem vojaških družin in politikov, saj je bilo dosedanje nadomestil dokaj nizko.
Ameriški vojaki so upravičeni tudi do osnovnega življenjskega zavarovanja, po katerih preživeli družinski člani dobijo v primeru smrti 250.000 dolarjev. V skladu z novim predlogom se bo izplačilo povišalo na 400.000 dolarjev in še dodatnih 150.000 za tiste, ki bodo padli v vojnem območju. Brez zavarovanja so družine padlih vojakov nemudoma dobile nekaj denarja. Od leta 1991 do leta 2003 po 6000 dolarjev. Leta 2003 je kongres povišal znesek na 12.000 dolarjev, do danes pa je vsota narasla le na 12.420 dolarjev. Šele od leta 2003 je ta smrtna odškodnina oproščena plačevanja davkov.
Al Javer: Nesmiselno pozvati ZDA k odhodu iz Iraka
Začasni iraški predsednik Gazi al Javer je izjavil, da bi bil popoln nesmisel, če bi ameriške in druge sile v Iraku pozvali, naj zapustijo državo v tem "kaosu in vakuumu oblasti". Po njegovih besedah bi tuje sile morale oditi iz Iraka, potem ko bodo vzpostavljene iraške varnostne sile, ko se bodo izboljšale varnostne razmere in bodo odstranjeni teroristi. Kot je še napovedal, bi se do konca letošnjega leta lahko zmanjšalo število pripadnikov tujih sil v Iraku.
Al Javer je med drugim povabil skrajnega šiitskega verskega voditelja Moktado al Sadra in sunite, ki so bojkotirali nedeljske volitve v Iraku, naj sodelujejo pri pisanju nove iraške ustave.
Sunitska Islamska stranka se je že odločila, da bo sodelovala pri oblikovanju nove iraške ustave. Al Javer pa je še odgovoril na špekulacije, da bi v Iraku izbruhnila državljanska vojna. Po njegovem "skušajo državljansko vojno zakuhati samo ljudje od zunaj, Iračani pa ne".
Al Zarkavi grozi z nadaljevanjem džihada
Skupina jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija je medtem v sporočilu, ki ga je objavila na neki islamski spletni strani, zagrozila z nadaljevanjem svete vojne, džihada, tudi po volitvah.
V sporočilu, katerega avtentičnosti ni bilo mogoče preveriti, al Zarkavijeva skupina trdi, da njeni borci nimajo druge izbire kot zmagati ali umreti. Poleg tega je nedeljske volitve označila za farso, s katero ZDA upajo, da se bodo lahko ubranile pred "udarci hvalevrednih mudžahedinov", borcev za vero.
Televizijska postaja ameriške tiskovne agencije AP (APTN) je prejela tudi videoposnetek al Zarkavijeve skrajne skupine, v katerem slednja trdi, da je ugrabila štiri pripadnike iraške narodne garde, ki jih bo "kaznovala" za izdajo lastne države in naroda.
