Zmešnjava po evropsko?

Pravosodni ministri EU naj bi danes v Luksembourgu sprejeli splošni dogovor o evropskem zaščitnem nalogu, s čimer bi odprli pot za pogajanja o tem z Evropskim parlamentom. Gre za špansko pobudo, katere cilj je zaščititi interese žrtve oz. drugih ranljivih oseb, tako da bi države izvršiteljice izvrševale odločbe o zaščitnih ukrepih žrtve, četudi bodo izdane v drugi državi.

S ciljem te pobude so se strinjale vse države članice, a se skupina držav – med njimi Slovenija – ni strinjala s pravno podlago, zato ni bilo mogoče doseči potrebne kvalificirane večine.

Medtem ko je španski minister za pravosodje Francisco Caamano Dominguez vztrajal, da je dogovor dosežen in je sprejet mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom, pa je evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding trdila, da kvalificirana večina ni bila dosežena. Glavni problem je bil v tem, da se je špansko predsedstvo odločilo uporabiti protokol 21, ki omogoča izključitev Velike Britanije iz glasovanja, ker ima ta država na tem področju številna izvzetja. Temu je nasprotoval britanski minister in skupina držav, med njimi Slovenija.

"Nekateri ministri so izpostavljali, da imamo na mizi pravno vprašanje, mi pa smo politiki, zato moramo sprejeti politično odločitev in pravzaprav prezreti pravne okvire. In tu je prišlo do večjega razhajanja med pogledi španskega predsedstva na eni in skupine držav na drugi," je pojasnil minister Zalar, in dodal, da si je špansko predsedstvo zelo prizadevalo, da bi Slovenija spremenila svoje stališče, saj bi to zadoščalo za potrebno večino.

"Imamo spor o tem, kaj je bilo sprejeto in ali je pravna služba sveta sploh pravilno interpretirala 21. protokol glede izključitve Velike Britanije, imamo hladen odnos med španskim predsedstvom in Evropsko komisijo ter napoved Evropske komisije, da bo vložila ničnostno tožbo pred luksemburškim sodiščem in izpodbijala direktivo, če bo sprejeta," je dejal. "Včasih pač ne gre, z glavo skozi zid ne moreš. In danes imam občutek, kot da se je poskušalo z glavo skozi zid."

Prvo okrepljeno sodelovanje v zgodovini EU

Sicer pa so ministri dosegli dogovor za uporabo mehanizma okrepljenega sodelovanja za lažje čezmejne razveze v EU. Če ga bo podprl tudi Evropski parlament, bodo izpolnjeni pogoji za prvo okrepljeno sodelovanje v zgodovini EU, za katerega se je doslej odločilo 14 držav, tudi Slovenija. "Zdi se, da bo vendarle prvič v zgodovini prišlo do uporabe instituta okrepljenega sodelovanja, kar pomeni, da se bo evropsko pravo uporabljalo samo za tiste države, ki so se pač za to odločile," je ob tem povedal Zalar.

Slovenija je bila v skupini osmih držav pobudnic, ki so julija 2008 predlagale okrepljeno sodelovanje za lažje mednarodne razveze, ker dogovor o tem ni bil mogoč zaradi veta Švedske. To vprašanje namreč sodi na področje družinskega prava, kjer se odločitve v EU sprejemajo s soglasjem. Do danes se je pobudi pridružilo 14 držav: poleg Slovenije še Španija, Italija, Francija, Nemčija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Belgija, Latvija, Malta, Portugalska, Luksemburg in Avstrija.