44-letni Parvanov je že pet let predsednik opozicijskih socialistov, ki so izšli iz nekdanjih komunistov. Napovedal je, da se bo kot predsednik zavzemal za rešitev problema revščine, socialno orientirano gospodarsko politiko in obrambo nacionalnih interesov ob vstopu Bolgarije v Evropsko unijo in zvezo NATO. Obljubil je tudi, da bo nacionalne interese postavil pred strankarske. Parvanov je obenem napovedal, da bo oživil gospodarske stike z vzhodnoevropskimi državami.
Po izobrazbi je zgodovinar, strokovnjak za Makedonijo in za razvoj socialdemokracije v Bolgariji. Svojo poklicno pot je še v času komunistične partije BKP začel kot znanstveni sodelavec na institutu za zgodovino te stranke. Od leta 1991 je poslanec Socialistične stranke v parlamentu, po odstopu Šana Videnova konec 1996 pa je prevzel vodstvo oslabljene stranke. Le dve leti kasneje je kolege v socialističnih vrstah uspel prepričati v koncept članstva Bolgarije v zvezi NATO.
Zmaga Parvanova je posledica nezadovoljstva Bolgarov nad hitrostjo reform, ki jih izvaja premier Simeon Sakskoburggotski, nekdanji kralj, katerega stranka je prepričljivo zmagala na splošnih volitvah junija. Mnogi Bolgari so namreč upali, da bo premier, ki je v predsedniški tekmi podprl Stojanova, prinesel hitrejše spremembe.
Drugi krog volitev v Bolgariji, na katerega je bilo pozvanih 6,8 milijona volilnih upravičencev, je bil potreben potem, ko teden dni prej nobeden izmed šestih predsedniških kandidatov ni dobil absolutne večine glasov.
Bolgarska volilna komisija je še objavila, da se je drugega kroga volitev udeležilo le 55 odstotkov volilnih upravičencev.
