'Zmaga Kosova'

Vodja Demokratske stranke Kosova (PDK) Hašim Tači se je danes razglasil za zmagovalca kosovskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale v soboto. Po neuradnih podatkih je PDK, ki se zavzema za hitrejše osamosvajanje Kosova, prejela 35 odstotkov glasov volivcev.

"Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k naši zmagi in zmagi Kosova," je povedal Tači in dodal, da so prebivalci Kosova "poslali svetu sporočilo, da smo demokratična država, ki se je pripravljena pridružiti evropski družini". Najpomembnejše sporočilo pa je po njegovih besedah bilo, da je Kosovo pripravljeno za neodvisnost.

"Moja vlada bo naslov za reševanje vseh problemov te družbe. Z mojim poslanstvom začenjam danes," je še povedal 39-letni Tači, nekdanji vodja krila Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Obenem obljublja, da bo kot predsednik vlade delal v dobrobit vseh prebivalcev.

Solana: Hitro oblikovati novo vlado

Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes v Bruslju pozval kosovske stranke in vodje, da po sobotnih parlamentarnih volitvah hitro oblikujejo vlado, in zahteval, da pogajalska ekipa kosovskih Albancev konstruktivno sodeluje v zaključni etapi pogovorov o statusu Kosova. Poleg tega je poudaril, da mora pogajalska ekipa Prištine podpreti pobude trojke kontaktne skupine za Kosovo, poroča beograjska tiskovna Beta.

"Posebno mi je žal zaradi neudeležbe skupnosti kosovskih Srbov na volitvah in poziva Beograda k bojkotu" sobotnih volitev na Kosovu, je še dejal Solana. Dodal je, da je sodelovanje vseh skupnosti v političnem procesu ključnega pomena za demokratično in večetnično Kosovo.

Na volitve na Kosovu so se danes odzvali tudi v Rusiji. "Zmaga PDK pomeni radikalizacijo prizadevanj po neodvisnosti regije," je v Moskvi dejal predsednik odbora za zunanje zadeve ruske dume Konstantin Kozačjov. Hkrati je podvomil v legitimnost zmage zaradi bojkota volitev Srbov na Kosovu in nizke volilne udeležbe.

Po podatkih, ki jih je zbrala neodvisna skupina opazovalcev Demokracija na delu (Democracy In Action), se je na drugo mesto uvrstila vladajoča Demokratska zveza Kosova (LDK) predsednika Kosova Fatmirja Sejdiuja s 22 odstotki glasov. Volilna udeležba naj bi bila le 40- do 45-odstotna.

Na tretje mesto se je uvrstila Nova kosovska zveza z 12 odstotki glasov. Četrto in peto mesto si delita Zveza za prihodnost Kosova Ramuša Haradinaja in Demokratična zveza Dardanije z desetimi odstotki, Reformistična stranka ORA pa je dobila le štiri odstotke glasov.

Omenjena skupina, ki jo sestavljajo predstavniki 10 nevladnih organizacij in ki sodeluje pri uradnem štetju, zagotavlja, da je natančnost podatkov po preštetih 70 odstotkov glasovnic plus ali minus en odstotek. Prvi uradni rezultati volitev naj bi bili znani prihodnji teden.

Usodni 10. december

Do parlamentarnih in lokalnih volitev na Kosovu je sicer prišlo slab mesec pred predvidenim koncem pogajanj o prihodnjem statusu Kosova, kjer dogovora med Prištino in Beogradom še ni na obzorju. Pogajanja se morajo namreč končati do 10. decembra. V primeru neuspeha pogajanj so voditelji kosovskih Albancev po 10. decembru napovedali enostransko razglasitev neodvisnosti.

ZDA razočarane nad srbskim bojkotom

ZDA so že v soboto pozdravile miren potek volitev na Kosovu, obenem pa so kritizirale srbski bojkot volitev. Kosovski Srbi, ki nasprotujejo neodvisnosti Kosova, so namreč volitve za 120 sedežev v skupščini na poziv Beograda množično bojkotirali.

"ZDA globoko obžalujejo odločitev kosovskih Srbov, podprto s strani srbske vlade, da se ne udeležijo teh volitev," je v izjavi zapisal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormack. ZDA ostajajo zavezane k zagotavljanju "pravic in varnosti" vsem kosovskim etničnim skupnostim ter pozivajo vse k polnemu sodelovanju v kosovskem političnem življenju.

Sosednja Albanija pa je dejala, da so sobotne volitve pomaknile Kosovo za korak bližje k neodvisnosti, in pozvala Evropo, da prizna "ireverzibilno dejstvo: rojstvo nove evropske države Kosovo". Okoli 90 odstotkov prebivalstva na Kosovu je albanskega.

Beograd opozoril na nepravilnosti

Uradni Beograd je organizatorjem volitev očital vrsto nepravilnosti. Srbski predstavniki so opozorili, da je Haradinajeva kandidatura sporna, saj ga bremeni haaška obtožnica. Predsednik Srbije Boris Tadić je dejal, da je "nesprejemljivo, da lahko na volitvah sodelujejo obtoženci haaškega sodišča".

"Ali si lahko predstavljate, da bi v Srbiji na volitvah sodelovali državljani, ki jih obtožuje haaško sodišče?" je komentiral kandidate na volitvah.

Haaško sodišče je Haradinajevi kandidaturi ostro nasprotovalo. Posvarili so, da bi udeležba nekdanjega kosovskega premierja na parlamentarnih volitvah v pokrajini prestrašila priče v procesu, ki v Haagu teče proti njemu. Misija ZN na Kosovu se je nato odločila, da Haradinaj lahko sodeluje na volitvah.

Haaška obtožnica Haradinaja bremeni pregona in prisilnega premeščanja ljudi, umorov, posilstev, okrutnega ravnanja, uničevanja premoženja in protizakonitega zapiranja ljudi. Omenjene zločine naj bi izvedel v obdobju od 1. marca do 30. septembra 1998 na območju kosovskih naselij Dečani, Peč, Djakovica, Istok in Klina nad srbskim prebivalstvom ter Albanci in Romi, ki so jih imeli za kolaboracioniste in niso podpirali OVK, katere član je bil Haradinaj.