Zmaga hrvaških potrošnikov proti bankam zaradi posojil v švicarskih frankih

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbe osmih bank na odločitev prvostopenjskega sodišča za gospodarske zadeve iz julija 2013 ter je tako za nične potrdilo dele pogodb o posojilih v švicarskih frankih, ki se nanašajo na valutno klavzulo. To posojilojemalcem daje možnost, da na sodiščih zahtevajo ničnost pogodb in vse pravne posledice za medsebojna razmerja z bankami, ki jih to prinese.

Zveza društev potrošnikov bo morala sama plačati stroške sojenja

Višje sodišče je pojasnilo, da so banke kršile obligacijski zakonik in zakon o varstvu potrošnikov. Potrdili so sodbo izpred petih let, da so banke z netransparentnim delovanjem kršile kolektivni interes potrošnikov. Posojilojemalcev niso obvestile o vseh parametrih, potrebnih za odločitev pri najemanju posojil, pogoje pa so določale v škodo državljanov. Bankam so tudi prepovedali, da bi v prihodnje netransparentno spreminjale obrestne mere in valutne klavzule.

Edina razlika v primerjavi s prvostopenjsko sodbo je, da bo zveza društev potrošnikov Potrošač morala plačati svoje stroške sojenja, namesto da bi vse šlo v breme bank. Vsaka stran bo plačala po 375.000 kun oziroma nekaj manj kot 51.000 evrov. Kot je sodišče danes še zapisalo na svoji spletni strani, bosta strani stroške sojenja v postopku razdelili, ker Potrošaču niso ugodili pri dveh od štirih zahtev v tožbi proti bankam.

120.000 hrvaških državljanov bo dobilo možnost, da bodo s tožbami dobili denar za preplačana posojila

Zveza društev Potrošač je kolektivno tožbo proti bankam vložila konec leta 2012. Tožili so Zagrebačko banko, Privredno banko, Erste, Raiffeisenbank, takratno Hypo Alpe Adria (zdaj Addiko banko), OTP, Splitsko banko ter Volksbank, ki jo je medtem prevzela Sberbank.

Edini poslanec v hrvaškem parlamentu iz opozicijske stranke Snaga Goran Aleksić je danes ocenil, da bo približno 120.000 hrvaških državljanov, ki so najeli posojila v švicarskih frankih, dobilo možnost, da bodo s tožbami dobili denar za preplačana posojila zaradi rasti tečaja franka in sprememb obrestnih mer. Meni, da so banke na nepošten način državljanom vzele 15 milijardi kun oziroma okoli dve milijardi evrov.

Nekdanja hrvaška levosredinska vlada je s spremembami zakona o potrošniškem kreditiranju, ki je na Hrvaškem bolj znan kot zakon o švicarjih, poskusila razbremeniti posojilojemalce v frankih s konverzijo posojil v evre leta 2015. Hrvaško ustavno sodišče je aprila lani zavrnilo pritožbo osmih bank in potrdilo, da je zakon skladen s hrvaško ustavo.

Postopki tudi v Sloveniji

Tudi v Sloveniji potekajo številni postopki na sodiščih v povezavi s posojili v švicarskih frankih, zaradi katerih so tudi nekateri slovenski posojilojemalci v obdobju med 2011 in 2017 zaradi krepitve švicarskega franka v primerjavi z evrom, še posebej po odločitvi Švicarske centralne banke, da preneha z vzdrževanjem tečaja, odplačevali bistveno večje obroke, zvišala pa se je tudi njihova glavnica.

Potem ko so šle sodbe na prvi in višjih stopnjah nekaj časa v korist tako bankam kot posojilojemalcem, se je v zadnjem času, kot so nedavno sporočili iz Združenja Frank, vse bolj uveljavila sodna praksa Sodišča EU.

To je v zadevi Andriciuc, v kateri se je nanj obrnilo romunsko sodišče, odločilo, da mora biti potrošnik v jasnem in razumljivem jeziku informiran o vseh mehanizmih pri glavnem predmetu pogodbe, ki vplivajo na odplačevanje posojila, ter o njihovih posledicah, da lahko sprejme preudarno in poučeno odločitev. Če banke te pojasnilne dolžnosti niso opravile, pa mora sodišče v nadaljevanju opraviti presojo poštenosti, torej tega, ali je banka delovala v dobri veri oz. skladno z načelom vestnosti, ter ali obstaja znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih med pogodbenima strankama.

Sodišča na višjih stopnjah tako vračajo primere na nižje stopnje, saj ocenjujejo, da te presoje niso ustrezno opravile, so poudarili v Združenju Frank.