AVDIO: 'Nič nimam z umorom!'

Željko Milovanović, glavni osumljenec za umor Iva Pukanića in Nika Franjića, je konec novembra srbskemu časniku Press poslal pismo, v katerem je zatrdil, da nikakor ni povezan z atentatom na lastnika hrvaške revije Nacional. Najbolj iskani begunec na Balkanu je zapisal, da ga hrvaška policija ne želi prijeti, ampak likvidirati, da bi zaščitila prave morilce.

Na koncu pisma je navedel tudi svoj elektronski naslov, na katerem naj bi bil dosegljiv za dodatna pojasnila. Časnik Jutarnji list je na zapisani naslov poslal elektronsko sporočilo in prejel presenetljiv odgovor: "To ni pravi e-naslov Željka Milovanovića, ki ga išče cela Hrvaška. Resnica je, da imam isto ime, toda jaz sem 25-letni študent iz Slovenije. Nisem vam poslal nikakršnega sporočila. Lep pozdrav, Željko."

"Pisali so mi, naj se predam"

"Dobil sem kar nekaj elektronskih sporočil od hrvaških in srbskih medijev, v katerih so me prosili za ekskluzivno zgodbo. Pisali so mi celo s tožilstva in me pozivali, da naj se predam. Najprej sem mislil, da gre za šalo, ko pa sem se malo poglobil, sem ugotovil, za kaj gre. Jutranjemu listu sem odpisal, da se niso obrnili na pravo osebo. Sem 25-letni študent iz Slovenije in nimam nič z umorom," je za 24ur.com pojasnil Željko Milovanović.

Željko je sicer že prej slišal za osumljenca, vendar dejstvu, da sta soimenjaka, ni namenjal pretirane pozornosti. "S kolegi smo se sicer šalili na ta račun, nisem pa pričakoval, da se bodo name obrnili srbski in hrvaški novinarji. Se pa ne bojim, da bi želel soimenjak obračunati z menoj, ker mu jemljem pozornost," je povedal Milovanović.

Očitno je, da gre za zlorabo elektronskega naslova slovenskega študenta, Jutarnji list pa se tudi sprašuje, ali je pismo, poslano srbskemu Pressu, sploh avtentično. Pismo so sicer predali kriminalistom, ki naj bi ali potrdili ali zavrgli njegovo verodostojnost.

"Slovenija ni imuna na krajo identitete"

Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, je obrazložil: "Pri takšnih dejanjih se moramo najprej vprašati, ali je šlo za naklepno zlorabo osebnih podatkov tega posameznika ali zgolj za pomoto. Ali je to pismo sploh napisala oseba, za katero naj bi se izdajala? Posameznik, katerega poštni naslov je bil zlorabljen, ima načeloma pravico uveljavljati svojo pravico, če meni, da je šlo za občutne posege v njegovo zasebnost in lahko vloži tudi tožbo, s katero lahko zahteva odškodnino. Je pa težko reči, kakšna je učinkovitost v tem primeru in ali bi lahko kaj dosegel." Dodal je, da je dejansko lahko šlo zgolj za pomoto: "Morda je samo pozabil napisati piko med imenom in priimkom! V konkretnem primeru ni podlage, da bi mi ukrepali."

Kot je še pojasnil, so se v uradu informacijske pooblaščenke že srečali z nekaj primeri kraj identitete. Šlo je predvsem za to, da je nekdo poskušal s podatki neke druge osebe v svojo korist pridobiti neke dobrine ali storitve, torej nekoga finančno oškodovati. S primerom, da je nekdo navedel samo elektronski naslov neke druge osebe, pa se še niso srečali. "V svetu te stvari precej naraščajo, zbira se vedno več podatkov in vedno več je kraj identitete. Tudi Slovenija ni imuna na krajo identitete. Mi dobimo okoli deset prijav na leto. Stvar se bo verjetno povečevala, koliko in kako hitro, pa težko rečem."