Zloglasni Monsanto pod zastavo Bayerja: ime v zgodovino, sloves 'Monsatana' ostaja

Bayer se bo po prevzemu torej na hitro znebil imena Monsanto. Poteza večine seveda ne preseneča, saj gre za izjemno nepriljubljeno podjetje, ki je s svojimi potezami celo poskrbelo, da so proti njemu protestirali na več kontinentih. Na protestnih transparentih pa je namesto Monsanto pogosto pisalo "Monsatan" ali "Mutanto."

Nekaj analitikov celo ugiba, da gre za najbolj osovraženo korporacijo na planetu. K slovesu so si izdatno pomagali Monsantovi šefi sami. Od tega, da so v ZDA in državah, kjer so jim to dopustili, prevzeli nadzor nad semeni, dvignili cene semen, kmetom, ki si vsako leto novih vreč semena niso mogli privoščiti pa zagrozili s tožbami, ki bi jih stale vsega premoženja, do tega, da so njihove agresivne GSO rastline začele ogrožati biotsko raznovrstnost, herbicidi kot je RoundUp, potrebni, da te rastline preživijo, pa uničevati naravno okolje - tudi nujno potrebne čebele.

Posledice so bile, da so s svojimi potezami kmete pripeljali na rob samomora ali celo v smrt, pred ameriškim sodiščem je skupinska tožba bolnikov z rakom, ki menijo, da so zboleli zaradi glifosata, aktivne sestavine monsantovih škropiv, po svetu pa so se v zadnjih letih vrstili protesti, ker se želi "Monsanto polastiti hrane".

Da Bayer zloveščega slovesa Monsanta ne želi, je tako razumljivo. Se pa nikakor ne bo odpovedal genskemu inženiringu. Nasprotno. Ta del posla nameravajo razvijati.

Monsantovi nasprotniki zato ostajajo glasni, je pa šef Bayerja Werner Baumann prepričan, da je velika razlika, če so gensko spremenjeni organizmi primat Monsanta v ameriških rokah ali zdaj Bayerja v nemških rokah. Prepričan je, da bodo z vnosom nemške korporativne kulture v ameriško okolje spremenili Monsantove poslovne prakse in njegov ugled.

Nad tem so malo manj navdušeni čež lužo, Süddeutsche Zeitung poroča, da naj bi Monsantovi zaposleni Bayerju že zamerili, češ da "se družba obnaša kot kakšen ozemeljski osvajalec. V Nemčiji pa kritiki menijo, da bo Bayer s prevzemom osovražene družbe umazal svoje ime. 

Vendar pa pri prevzemu še zdaleč ne gre samo za to, kdo bo na boljšem, kdo na slabšem. Zadnji lastniški premiki v družbah, ki delujejo na področju semen in škropiv so povzročili, da se se je moč izjemno skoncentrirala v rokah ZDA, Kitajske in Nemčije, kar je, meni nekaj analitikov, lahko razlog za skrb.

Združitev Monsanta in Bayerja na primer pomeni združitev družb, ki sta lani obrnili 20 milijard evrov, precej več kot konkurenca. koncentriranje močije zaskrbelo celo regulatorje, zaradi česar je Bayer odprodal dele koncerna, kot piše Die Zeit bo več sto njihovih zaposlenih že v kratkem delalo za konkurenta BASF. Žrtve naj bi bile smiselne, saj računajo, da bo prevzem letne dobičke povečal v milijardnih zneskih. 

Kmetje in potrošniki, ki so doslej religiozno sovražili Monsanto, so do prevzema zadržani. Da Monsanto v nemški preobleki pomeni kaj drugega kot "zlobno podjetje", kot ga imenujejo kritiki," bodo namreč novi evropski lastniki morali šele dokazati.

Še manj zadovoljni so nasprotniki gensko spremenjene hrane. Medtem ko del stroke trdi, da gre za neškodljive pridelke, za njihovo pridelavo pa se porabi manj škropiv in vode, namreč del stroke z aktivisti vred trdi ravno nasprotno.