Kralj je mrtev, živela kraljica, so pred petimi desetletji vzklikali podaniki britanske krone, ko je starejša od dveh otrok - hčerk bolehnega, nervoznega in za kraljestvo nezainteresiranega kralja Jurija VI., vestna, vljudna in redoljubna 25-letna princesa postala kraljica Elizabeta II. Njena mlajša sestra, princesa Margareta, je imela povsem nasproten sloves, pa tudi pila ga je rada že od mladosti.
Njun oče, ki je veliko raje hodil v lov (celo dan pred smrtjo je bil na lovu, umrl pa je v spanju) kot kraljeval in je bil več na podeželskem posestvu Sandringham v Norfolku v vzhodni Angliji kot v Buckighamski palači v Londonu, glavni uradni rezidenci, je moral zasesti prestol po abdikaciji starejšega karizmatičnega brata, kralja Edvarda VIII., ki je povzročil enega največjih škandalov 20. stoletja, ko se je odpovedal prestolu, ker se je zaljubil v dvakrat ločeno niti malo lepo “možačasto”Američanko Wallis Simpson.
Le malo monarhov je vladalo dlje
Samo pet od štiridesetih britanskih monarhov pred Elizabeto II. je vladalo petdeset ali več let. Najdalj časa je bila na prestolu kraljica Viktorija celo 63 let, Jurij III. 59 let, Henrik III. 56 let in Edward III. 50 let. Njen glavni dom in urad hkrati je orjaška Buckinghamska palača s 600 sobami, njeno osebno premoženje - v gotovini in delnicah - pa ocenjujejo na 100 milijonov funtov.
V petdesetih letih vladanja je bila na 251-ih obiskih v tujini in obiskala 128 držav, največkrat - dvajsetkrat - Kanado. Prejela je več kot 380.000 odlikovanj in priznanj, med darili, ki jih je prejemala od tujih šefov držav, pa so bile tudi številne živali, od slona do kanarčka.
Med Elizabetino vladavino se je rodil Tony Blair
Formalno je blagoslovila 3135 zakonov in imela opravka z desetimi ministrskimi predsedniki, od Winstona Churcilla do Tonyja Blaira, prvega premiera, ki se je rodil med njeno vladavino. Zato ni presenetljivo, da zadnje tedne in dni sliši pozive, naj krono in žezlo prepusti prestolonasledniku Charlesu, ki ima že več kot enkrat več let, kot jih je imela sama, ko je zasedla prestol. Poznavalci pravijo, da ji občutek dolžnosti narekuje kraljevanje do smrti. Glede na to, da ima njena mati že 101 leto, utegne biti princ Charles, ki so ga uradno razglasili za prestolonaslednika pri 21-tih letih, zelo star, ko bo enkrat končno sedel na prestol.
Kraljica se je rodila 21. aprila 1926. Poročila se je novembra leta 1947 s postavnim aristokratom grškega rodu, princem Filipom, ki je dobil naslov edinburškega vojvode. Leto kasneje je prvič postala mati. Ko je leta 1960 tretjič postala mati in se je rodil princ Andrew, je bila prva vladarka, ki je postala mati odkar je kraljica Viktorija leta 1857 zadnjič postala mati. Britanska kraljevska družina je zelo bizarna družina, v kateri ni mogoče opaziti zunanjih znamenj ljubezni. Znamenita je vrnitev kraljice Elizabete II s prav dolgega potovanja v tujino, ki je trajalo več tednov. Princ Charles je imel komaj 5 let, njegova mati pa mu je na letališču podala samo roko.
Člani družine med seboj komunicirajo prek uradnih dopisov in služinčadi in kraljici njeni štirje odrasli otroci in šest vnukov ne rečejo mama in babica, ampak njeno veličanstvo. “To” je, vsaj v javnosti, vedno resno, skoraj mrko, čeprav je v resnici menda drugačno, zelo duhovito, zabavno, z zelo suhim smislom za humor. Rada se menda celo smeje, v javnosti pa naj bi bila zadržana, ker se boji, da bi bruhnila v smeh. Tako vsaj trdijo “kraljevski” dopisniki.
Britanija je danes povsem drugačna država, kot je bila pred petdesetimi leti, monarhija pa je doživela samo kozmetične spremembe, ki so posledica pritiska javnosti zaradi predvsem škandaloznega ljubezenskega življenja kraljičinih otrok - od dveh sinov - ločencev eden živi na koruzi z ločenko, ki je bila vse življenje njegova ljubica (Charles), drugi pa je neke vrste playboy (Andrew), eden, o katerem so vedno namigovali, da je gej, se je poročil tako rekoč pod prisilo (Edward), hčerka pa je drugič menda ne prav srečno poročena (Ann).
Monarhija v krizi po Dianini smrti
Največjo krizo je monarhija doživela zaradi hladne reakcije na tragično smrt priljubljene princese Diane, ki je pokazala, kako zelo je izgubila stik s stvarnostjo. Kraljica Elizabeta II., ki je šele nekaj dni kasneje s stisnjenimi zobmi dejala, kako izjemen in nadarjen človek je bila Diana, ni hotela niti slišati niti videti “to nemogočo punco”, kot je rekla Diani že od leta 1992, ko so zakonske težave prestolonasledniškega para osvojile tabloide.
Nikoli prej vladarske hiše niso tako kritizirali in njena priljubljenost je bila na dnu. Navidezne spremembe, kraljičini vnuki (vnuki do nedavno, ko je prišlo na dan vdajanje pijači in marihuani sedemnajstletnega princa Harryja) in čas, ki celi rane, so obnovili del priljubljenosti. Vseeno danes samo še 44 odstotkov Otočanov misli, da bi jim bilo slabše brez monarhije. Leta 1990 jih je tako mislilo 75 odstotkov. Kljub temu je mogoče s precejšnjo gotovostjo reči, da bodo Britanci tudi čez petdeset let še vedno imeli monarhijo.
