'Življenjska plača' za dostojno življenje

"Počutim se, kot da bi umrl in prišel v nebesa," je po pisanju Financial Timesa dejal minister za usposabljanje in zagotavljanje enakih možnosti na trgu dela Nick Boles.

Ob najhitrejšem dvigu minimalne plače v zgodovini Velike Britanije - letos se bo zvišala štirikrat hitreje kot povprečna plača - Boles priznava, da jo uvajajo "z gorečnostjo spreobrnjencev". V konzervativni stranki so leta 1998 namreč nasprotovali uvedbi tega instrumenta, ponavljajoč mantro gospodarstvenikov, da minimalna plača uničuje delovna mesta.

Od takrat je svoj pogled na minimalno plačo spremenilo tudi več ekonomistov, saj se je skozi zgodovino pokazalo, da ne uničuje zaposlovanja. Med drugim so jo lani uvedli tudi v Nemčiji, kjer se je stopnja brezposelnosti kljub strahovom delodajalcev znižala na rekordno nizko raven.

Profesor ekonomije na univerzi v Sussexu Richard Dickens ob tem poudarja, da je "minimalna plača popularna kot še nikoli", a obstaja vprašanje, kako daleč lahko gre.

"Seveda obstaja točka, pri kateri bi imela minimalna plača resnično negativne posledice, a v tem trenutku ne vemo, kje je," dodaja profesor na London School of Economics Alan Manning. Ob tem zavrača trditve, da naj bi se Velika Britanija zaradi novih premikov bližala robu prepada - "nič ni nepovratnega".

Velika Britanija je po podatkih OECD v primerjavi minimalne in srednje plače trenutno v povprečju - prva je predlani namreč dosegla 48 odstotkov druge - z novo politiko pa jo želijo potisniti na 60 odstotkov. Slednje je primerljivo s Francijo, Slovenijo in Novo Zelandijo, ki so tik pod vrhom OECD.

Pred "življenjsko plačo" po drugi strani svari direktor think tanka Centre for the Study of Financial Innovation Andrew Hilton, saj naj bi imela "uničujoče posledice" za vstop na trg dela in nizko kvalificirane službe.