V EU se pričakovana življenjska doba še naprej daljša, kaže poročilo, ki so ga danes predstavili v Bruslju. Med ključnimi ugotovitvami izpostavljajo nadaljnje podaljševanje pričakovane življenjske dobe, ki je trenutno 79,2 leta, kar je 5,1 leta več kot leta 1990. Za ženske znaša 82,2 leta, za moške pa 76,1 leta. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba 80,3 leta – za ženske 83,3 leta, za moške pa 77,1 leta.
Kljub temu opozarjajo, da razlike med državami članicami ostajajo velike: med državami z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo (Španija, Italija in Francija) in tistimi z najkrajšimi (Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija) znaša 8,4 leta.
Izdatki za zdravstvo ostajajo skrčeni
Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis in generalni sekretar OECD Angel Gurria sta kot izjemno pomembne izpostavila tudi ugotovitve glede izdatkov držav za zdravstvo, saj so ti v številnih evropskih državah skrčeni kljub temu, da Evropa izhaja iz krize.
Povprečni izdatki za zdravstvo so v EU leta 2012 tako znašali 8,7 odstotka BDP. Od leta 2009 do 2012 so se upoštevaje inflacijo v povprečju znižali za 0,6 odstotka letno, v Sloveniji za 0,5 odstotka. Temu sta med drugim botrovala zmanjševanje števila zdravstvenih delavcev in zniževanje plač.
Število zdravnikov v Sloveniji med najnižjimi v Evropi
Od leta 2000 se je število zdravnikov glede na število prebivalcev sicer povišalo v vseh državah članicah EU razen v Franciji, kjer pa je ostalo stabilno. Povprečje je 3,4 zdravnika na 1000 prebivalcev. V Sloveniji je število zdravnikov med najnižjimi v Evropi in znaša 2,5 zdravnika na 1000 prebivalcev. Manj jih imajo le še v Romuniji in na Poljskem.
Vse več debelih
Andriukaitis in Gurria sta izmed ugotovitev obsežnega poročila med drugim izpostavila še vse več primerov prekomerne teže in debelosti v EU. S tovrstnimi težavami se danes spopada 53 odstotkov odraslih. Slovenija je ena izmed redkih držav z veliko razliko glede tega med ženskami in moškimi – debelosti je veliko več med moškimi kot ženskami.
V Sloveniji veliko samomorov
Poročilo Slovenijo med drugim izpostavlja še med državami z najvišjo ravnjo samomorov, obenem pa med državami z najnižjo stopnjo smrtnosti med novorojenčki. Slovenija je na tem področju izmed vseh držav dosegla največji napredek – od leta 1970 do 2012 se je delež zmanjšal za 7,1 odstotka in trenutno znaša 1,6 smrtnih primerov na 1000 novorojenčkov.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.