Življenje počasi izginja

Poročilo Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) o evropskih sesalcih, ki ga je naročila Evropske komisije kaže, da skoraj enemu od šestih sesalcev grozi izumrtje. Populacijski trendi so alarmantni: populacija četrtine, 27 odstotkov sesalcev upada, prihodnost 33 odstotkov sesalcev je negotova. Le populacija osmih odstotkov sesalcev se povečuje, med njimi zaradi uspešnih ohranitvenih ukrepov tudi evropskemu bizonu, so ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti sporočili iz IUCN.

Evropa je zdaj dom najbolj ogrožene mačke na svetu, iberskega risa ter najbolj ogroženega tjulna na svetu, mediteranskega meniškega tjulna. Danes živi po ocenah le še 150 iberskih risov, populacija mediteranskega meniškega tjulna pa je ocenjena na med 350 in 450. Med kritično ogrožene vrste so uvrstili še polarno lisico in evropsko kuno, ki imata zelo majhno in upadajočo populacijo.

"Rezultati poročila izpostavljajo izzive, s katerimi se trenutno srečujemo, da bi do leta 2010 zadržali izgubo biotske pestrosti, kot so obljubile evropske vlade," je povedal evropski komisar za okolje Stavros Dimas. "Nove ocene potrjujejo, da se populacija številnih evropskih sesalcev alarmantno niža. A še vedno imamo moč obrniti trend, kot kaže primer evropskega bizona," je povedala generalna direktorica IUCN Julia Marton Lefevre.

Evropa ima bogato raznovrstnost sesalcev. A rezultati ocene evropskih sesalcev so jasni, medtem ko je ogroženih okoli 15 odstotkov sesalcev v Evropi, je položaj morskih sesalcev še slabši - ogroženih je okoli 22 odstotkov, pravilna številka pa je po ocenah IUCN verjetno še višja, saj za 44 odstotkov ni podatkov. Ogroženih je tudi 15 odstotkov evropskih ptic.

Največjo grožnjo predstavljajo krčenje življenjskega prostora, krčenje gozdov, izsuševanje močvirij. Vodne vrste najbolj ogroža onesnaževanje, ribištvo in ladijske nesreče, največje pa so te grožnje v Baltskem, Sredozemskem in Črnem morju, še ugotavlja IUCN.

Slovenija majhna, a bogata

Slovenija po biotski raznovrstnosti in krajinski raznolikosti sodi v sam svetovni vrh. Pripada ji manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine, a hkrati več kot odstotek vseh znanih živečih vrst na Zemlji in več kot dva odstotka celinskih vrst.

Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru Slovenijo uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope in sveta. Zato je o Sloveniji opravičeno mogoče govoriti kot o evropskem biotskem parku, so ob dnevu biotske raznovrstnosti sporočili iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije.

Zavarovanega 11,5 odstotka slovenskega ozemlja

Slovenija ima trenutno z različnimi varstvenimi kategorijami zavarovanega 11,5 odstotka ozemlja. S parki - 24. maj je razglašen za evropski dan parkov - je pokrita četrtina omrežja Nature 2000, država pa dela še na treh projektih parkov.

Prihodnje leto naj bi ustanovili regijski park Kamniško - Savinjske Alpe in krajinski park Ljubljansko barje, leta 2009 pa naj bi na državno raven prenesli še krajinski park Boč, je zapisano na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor.