Življenje kot v 'Terminalu'

Rahlo naličena in urejena gospa srednjih let si v eni izmed mnogih restavracij na letališču Heathrow kupi kavo in sede na bližnjo klop. Vmes si še pozorno ogleda tablo letalskih prihodov. No, in? Je to kaj nenavadnega, se verjetno sprašujete? Nič, situacija bi bila povsem običajna, če Eram ne bi bila 42-letna brezdomka, ki si je za svoje bivanje izbrala omenjeno letališče.

Se spomnite Spielbergovega filma Terminal, v katerem je Tom Hanks zaigral človeka iz Vzhodne Evrope, ki se je po spletu okoliščin odločil, da bo letališče njegov dom? Podobno zgodbo živi tudi Eram, ki na najprometnejšem in največjem britanskem letališču živi že leto in pol.

''Na Heathrowu živi več kot 100 brezdomcev. V zadnjih treh mesecih sem jih naštela 111. Na letališču v Gatwicku pa trenutno prebiva okoli 20 ljudi,'' je v pogovoru za britanski časopis Daily Mail povedala dolgolasa prebivalka tretjega terminala.

Eram pravi, da je na prvi pogled brezdomce na letališčih precej težko opaziti, saj gre za urejene ljudi, oblečene v čista oblačila. ''Skoraj vsi imamo ob sebi prtljago, tako kot potniki. Nekateri od nas so celo oblečeni v obleke s kravatami, drugi pa imajo na sebi pisane srajce kot turisti, ki se odpravljajo na počitnice,'' razlaga sogovornica. Ob tem še dodaja, da se letališki brezdomci med sabo ne družijo, čeprav vedo eden za drugega. ''Včasih izmenjamo nekaj besed, vsi vemo, kje kdo spi, to pa je tudi vse,'' pravi Eram.

'Letališki brezdomci so drugačni od tistih z ulice'

Na vprašanje, zakaj je izbrala življenje na letališču, Eram odgovarja, da je letališče čisto in toplo zavetje, vendar gre za nenehen 'boj' z letališkimi varnostniki in policijo. Zato se brezdomci vseskozi selijo iz enega dela letališča na drugega in skušajo biti kar se da nevpadljivi.

Eram se je rodila paru, ki se je v Veliko Britanijo preselil iz Kenije. ''Z mamo, očimom, štirimi polsestrami in polbratom smo živeli v severnem predmestju Londona, v okolišu srednjega razreda. Mama je bila zelo stroga, vsi smo hodili v šole in bili pridni učenci. Težave so se začele pojavljati kasneje, ko sem že opravljala delo odvetnice. Zbolela sem za redko kožno boleznijo, zato sem bila vedno manj v službi. Kmalu nisem mogla več plačevati najemnine za stanovanje. Vmes sta starša umrla in domačo hišo smo morali prodati. Za pomoč sem prosila svoje polsestre, pa so mi pomoč odklonile. Tako sem nekega dne spakirala najnujnejše stvari v kovček, odšla na Heathrow in še vedno sem tu,'' pojasnjuje Eram.

S tem modrim kovčkom se po letališču sprehaja še danes. O prihodnosti Eram ne razmišlja. Potni list so ji vzeli, zato se v tujino ne more odpraviti. ''Saj življenje tu ni slabo, le drago je. Mesečno dobim nekaj finančne pomoči, vendar je hrana  tukaj zelo draga. Zajtrkov že dolgo ne jem več, ker potem še bolj občutim lakoto. Nekajkrat na teden si kupim veliko porcijo testenin in to je to,'' zaključuje nenavadna prebivalka Heathrowa.