Na meji s Hrvaško je bilo do danes postavljenih okoli 157 kilometrov začasnih tehničnih ovir, od tega je na 4,5 kilometrih žično ograjo nadomestila panelna ograja, so pojasnili v uradu vlade za komuniciranje (Ukom). Ograja sicer najbolj razburja prebivalce ob reki Kolpi, kjer so do zdaj že odstranili 19,1 kilometra žične ograje.
Po odločitvi, da bo Slovenija na meji zaradi migrantskega vala postavila t. i. tehnične ovire, je država na meji sprva postavljala žično ograjo, po opozorilih predvsem prebivalcev ob Kolpi, da bo to škodilo turizmu, pa je začela žično ograjo nadomeščati s panelnimi ograjami.
Kot so zapisali v Ukomu, žično ograjo v skladu z napovedmi odstranjujejo na prehodnih mestih, v strnjenih naseljih, turističnih destinacijah ter na območjih, kjer bi lahko narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire.
Koliko žične ograje so do zdaj odstranili, v uradu niso pojasnili, iz dopisa, ki ga je občini Črnomelj posredoval državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan šefic, pa je razvidno, da so do sredine januarja zgolj na območju reke Kolpe odstranili 19,1 kilometra ograje.
Po navedbah Ukoma so do zdaj odstranjeno žično ograjo na 4,5 kilometra nadomestili s panelnimi ograjami, tam kjer to niso naredili, pa do postavitve panelne ograje ostajajo postavljeni nosilni stebri in napenjalne žice za možnost ponovne in hitre postavitve žične ograje.
Koliko ograje nameravajo skupno nadomestiti s panelno ograjo, v Ukomu niso odgovorili, pojasnili so le, da "zamenjava skladno s sprejetim načrtom teče sukcesivno naprej". Iz Šefičevega dopisa občini Črnomelj je sicer razvidno, da naj bi panelno ograjo postavili najmanj na celotnem območju reke Kolpe.
Do zdaj so žično ograjo odstranili in nadomestili s panelnimi ograjami v občinah Črnomelj, Metlika, Brežice, Ormož, Podlehnik in Zavrč.
Ker lahko žična ograja poškoduje živali, so po navedbah Ukoma ponekod dodatno postavili dopolnilne varnostne ograje za preprečitev naleta živali, in sicer v skupni dolžini okrog 550 metrov. Zagotovili so tudi več kot 40 prehodnih mest za živali, namestili kemična odvračala, šumeče trakove in podobno.
"Ob začetku postavljanja ovir nas je Lovska zveza Slovenije obvestila o šestih primerih poškodovanja živali. Po izvedenih preventivnih ukrepih pa do novih primerov poškodovanja divjadi po naših podatkih ni prišlo," so dodali v Ukomu.
Žico na meji v svojem mesečnem poročilu omenila tudi Agencija EU za temeljne pravice
Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je danes začela objavljati mesečne preglede razmer v članicah unije, ki se soočajo s prihodom ali prehodom velikega števila beguncev, tudi Sloveniji. Med dogajanjem, značilnim za obdobje med 23. novembrom in 31. decembrom lani, FRA omenja nadaljevanje postavljanja žice na slovensko-hrvaški meji.
Agencija ob tem opaža tudi proteste proti žici v Sloveniji. Izpostavlja še postavljanje ovir za usmerjanje begunskega toka na avstrijsko-slovenski meji pri mejnem prehodu Šentilj ter ponovno vzpostavitev mejnega nadzora na kopenski in morski meji med Švedsko in Dansko.
Omenja tudi, da nekatere države na meji zavračajo prebežnike – Avstrija tiste, ki ne dajejo vedno enakih podatkov, Nemčija in Švedska pa tiste s ponarejenimi dokumenti in tiste, ki ob prihodu niso zaprosili za azil.
V pregledu so sicer upoštevani proces prve registracije in obravnave prošenj za azil, s posebnim poudarkom na položaju ranljivih oseb, kazenski postopki zaradi nelegalnega prehoda državne meje, varovanje otrok, razmere ob sprejemu novih oseb, dostop do zdravstvenega varstva, odziv javnosti, zakonodajne in politične spremembe ter morebitni rasistični incidenti.
V pregledu razmer je omenjeno tudi, da je Slovenija pospešila proces registracije beguncev, agencija pa je ob tem kritična do počasne registracije v Berlinu.
Pregled med drugim izpostavlja tudi vzpostavitev nove žariščne točke za begunce v Trapaniju na Siciliji in da se je organizacija Zdravniki brez meja zaradi neustreznih pogojev umaknila iz sprejemnega centra v italijanskem Pozzallu.
Neprimerne higienske razmere so, kot piše v pregledu, tudi na železniški postaji v Dobovi, kjer begunci, ki na vlakih čakajo na registracijo, nimajo dostopa do stranišča.
FRA je kritična tudi do hitrega transferja beguncev iz Hrvaške naprej proti Sloveniji, češ da prebežnikom ne omogoča počitka, poleg tega pa oblasti ne morejo ugotoviti težav in nuditi podpore ranljivim osebam.
V Sloveniji, Avstriji in na Švedskem prihaja do zamud pri določanju varuhov za otroke brez spremstva. Na Švedskem pa četrtina otrok brez spremstva izgine iz namestitvenih centrov.
FRA med drugim opaža še, da se naklonjenost do beguncev znižuje v Avstriji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem in na Švedskem, v Nemčiji in na Švedskem pa je tudi vse več zločinov iz sovraštva in rasističnih incidentov.
Zima jih ni ustavila. Tok beguncev v Grčijo ne pojenja
Tok beguncev iz Turčije v Grčijo ostaja nespremenjen, ocenjuje Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Po njihovih podatkih je od začetka leta pa do 20. januarja na grške otoke kljub slabemu zimskemu vremenu v čolnih prispelo okoli 58.600 beguncev in migrantov. Grška vlada medtem napoveduje pospešene ukrepe za obravnavo prišlekov.
To je več, kot jih je na grške otoke prispelo julija lani, ko je begunska kriza pljusknila v vsej svoji razsežnosti. Tedaj so jih našteli 55.000.
Nevarne razmere na morju pa so povzročile tudi več nesreč čolnov z migranti. Po podatkih UNHCR je od 1. januarja pri poskusu prečkanja morja iz Turčije v Grčijo umrlo 309 ljudi.
Grčija odpira nove sprejemne centre
Grčija sicer namerava že do konca februarja dokončati vseh pet sprejemnih centrov za registracijo in nadaljnjo obravnavo prišlekov. Centri nastajajo na grških otokih Lezbos, Hios, Samos, Leros in Kos na vzhodu Egejskega morja. Doslej deluje le center na Lezbosu.
Grčija je sicer načrtovala, da bi sprejemne centre dokončala že do konca lanskega leta. Vendar je nato njihovo odprtje odložila zaradi "kadrovskih težav", še poroča dpa.
Za obravnavo in namestitev prišlekov namerava Grčija nameniti tudi vse nekdanje vojašnice, grška vojska pa bo prevzela tudi njihovo oskrbovanje, je v nedeljo zvečer napovedala vlada v Atenah.
Na ta način bodo v vojašnicah v atenskem predmestju Shisto in v kraju Sindos v okolici Soluna vzpostavili še dva velika sprejemna centra, v katerih bi lahko namestili po 4000 migrantov, še poroča dpa.
V Nemčiji odprli prvo zavetišče za istospolno usmerjene begunce
V nemškem Nürnbergu so odprli prvo zavetišče za istospolno usmerjene begunce, ki pa lahko zaenkrat sprejme le osem ljudi. Zavetišče so odprli po tem, ko se je povečala zaskrbljenost zaradi groženj istospolnim v prepolnih begunskih nastanitvenih centrih.
"Nihče se še ni preselil, vendar se bodo v dnevu ali dveh," je povedal Michael Glas, vodja združenja Fliederlich, ki je dala pobudo za ureditev zavetišča. Kot je pojasnil, so za namestitev v manjši dvonadstropni hiši že zaprosili štirje ljudje iz Irana, Iraka, Sirije in Etiopije.
V združenju so se za odprtje zavetišča odločili po tem, ko je 20 beguncev zaradi groženj v zavetiščih, v katere so jih namestili, stopilo v stik z njimi. "Predsodki ne izginejo, ko nekdo prečka mejo," je opozoril Glas. Dodal je, da so tisti, ki jih zaradi spolne usmerjenosti preganjajo doma, pogosto tarče tudi v zavetiščih.
Konec meseca naj bi podobno zavetišče za homoseksualce s 120 ležišči odprli tudi v Berlinu.
