Del zaselka Struge se je spremenil v otok, ljudje po vrvi bežali na varno

Solze groze ter strahu tečejo po licih Jožeta Kosmača, ko kaže okno, skozi katero se mu je uspelo rešiti, in medtem pripoveduje: "Obstal sem na vratih in nisem mogel nikamor, ker mi je voda ujela noge. Potem pa so se naenkrat malo premaknili elementi, da sem lahko prišel do okna in da sem ga razbil s kamni ter da sem se uspel rešiti."

Le streljaj stran se je odvijala nova drama. V hiši, polni vode, se je nad gladino kar šest ur za življenje borila mama Borisa Zamernika. Slednji situacijo opiše tako: "Na mestu se je nekako držala od pol štirih zjutraj do pol desetih, torej celih šest ur. Le 30 cm je manjkalo do tega, da bi voda prišla do stropa, mama pa se je medtem držala za cevi centralnega ogrevanja. Kot mi je sama povedala, je bilo pet močnejših sunkov, ko je šla voda čisto do vrha in se je nato nenadoma spustila." 

Kasneje jo je rešil policijski helikopter in jo odpeljal v bolnišnico. Zamernikovim je uničilo čisto vse, dve hiši in štiri avtomobile, nastradal je tudi domači kuža. "To, kar imam na sebi, je vse, kar imam. Gumijasti škornji, kavbojke in majica, to je to. Lahko vidite, v kakšnem stanju je vhod, a si ne morete predstavljati, do kod je segala voda," v solzah razlaga Boris. 

Lakovnikov potok se je v trenutku spremenil v deročo strugo in iz hriba Raduha potegnil material, ki ga je nato razmetal po bližini. Prav tako je reka Savinja dobesedno pogoltnila glavno cesto za Solčavo.  

Zgodbe preživelih pa so neverjetne. Še danes ne morejo verjeti, da so živi, razlagajo.

Marija Škrubej, ena izmed preživelih, pravi: "Najbolj srečni smo bili, ko nas je helikopter odložil na travnik, pa čeprav sem bila samo v nogavicah, ker nam je prej že vse odneslo. Ko smo se na tleh objeli, sem bila najsrečnejši človek na svetu." 

"Na pomoč sta iz Luč prišla Franci Strmčnik in Boštjan Pahovnik, ki sta čez Savinjo vrgla vrv. To smo nato zvezali čez balkone in tako smo po karabinih pol metra nad deročo vodo čez reko spravili štirinajst ljudi," pa pove Božo Robnik in dodaja: "Nikoli ne bom pozabil prizora sosede, ki je bosa rešila svoja dva otroka, najmlajši ima eno leto. Bosa je prišla okoli struge in vsi smo jokali, ko je otroke prinesla na varno."   

Ko so bila rešena njihova življenja, pa so trepetali tudi za psa, nemškega ovčarja Bolta, ki je ostal ujet v eni od hiš. Po besedah Robnika nikakor niso uspeli prečkati reke, saj bi jih odneslo, so pa na koncu psa rešili in vsi so bili zadovoljni. 

"Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalil vsem reševalcem, gasilcem, policistom, ki so nam pomagali," konča s solzami sreče in neverjetne hvaležnosti.