Da denarja ne bi porabljali kar vse povprek, tudi za storitve, ki z vidika čakalnih vrst niso kritične, je vlada naredila seznam in določila tiste storitve, ki jih bo še naprej plačevala, neomejeno glede na količino. Ali lahko na podlagi odločitve vlade vendarle pričakujemo krajšanje čakalnih vrst?
Storitve, za katere bo veljalo plačilo po realizaciji, so izbrane na podlagi kriterija, koliko pacientov na storitev čaka nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.
Na podlagi podatkov iz začetka junija več kot 1500 ljudi čaka nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. To velja za vse specialistično-ambulantne dejavnosti, ki dosegajo kriterij, pri bolnišnični dejavnosti pa za endoprotezo kolka in kolena ter operacijo kile.
Na seznamu je tako 29 storitev, med njimi številni prvi pregledi, denimo gastroenterološki, endodontski in alergološki. Zaradi veliko čakajočih je nato vključena tudi celotna dejavnost fizioterapije, pa na primer kolonoskopija in že prej omenjene bolnišnične storitve. Vse dodatne storitve, ki bodo opravljene nad predvidenim obsegom in jih bo tako krila država, pa so prvi pregledi pri otrocih: od alergološkega, pulmološkega, nevrološkega, kardiološkega in nenazadnje prvi pediatrični pregled na sekundarni ravni.
Po realizaciji, torej nad predvidenim obsegom, bodo sicer še naprej plačane tudi storitve, ki so bile določene januarja v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. V torek sprejeta uredba začne veljati s prvim avgustom, a le za obdobje enega meseca. Nato pa naj bi na podlagi novih podatkov pripravili nov seznam prednostnih storitev, ki bo veljal do konca leta. Kakšni bodo učinki novega pristopa, bo sicer treba počakati, a ekonomist Maks Tajnikar pri tem ni optimističen. Meni, da se vlada težave loteva na napačnem koncu.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.