Sprejeli zakon o zasebni lastnini

To pomeni, da bosta prvič v zgodovini te države zasebna in državna last enakopravni.

Za omenjeni zakon je ob koncu 12-dnevnega rednega letnega zasedanja glasovalo 97 odstotkov od 2889 članov kitajskega parlamenta. Delegati so tudi sprejeli enoten korporacijski davek na prihodek in letno proračunsko poročilo.

Zakon o zaščiti zasebne lastnine naj bi odprl pot zasebnim investicijam, ki so edini način za ohranitev gospodarskega blagostanja te države. Kitajski predsednik Wen Jiabao je na novinarski konferenci v Pekingu poudaril, da mora Kitajska izboljšati nadzor nad svojim borznim trgom in zgraditi odprt, transparenten finančni sistem. "Naš namen je zgraditi zrel kapitalski trg," je dejal Wen, ki pa z besedico ni omenil 27. februarja, ko se je za devet odstotkov zmanjšal borzni indeks na Šanghajski borzi, kar je povzročilo borzne padce tudi na borzah v New Yorku, Hongkongu, Londonu in drugod po svetu.

Wen tudi zahteval več političnih reform, s katerimi bi omejili premoč lokalnih oblasti in premagali korupcijo. Napovedal je tudi nacionalni načrt za zaščito podnebja, a ni dal nobenih obljub. Ponovil je zgolj načrte za zaščito okolja in varčevanje z energijo.

Hkrati je napovedal, da namerava Kitajska še naprej nasprotovati militarizaciji vesolja, kljub svojemu nedavnemu poskusu protisatelitskega orožja, ki je sprožil mednarodne kritike. Je pa Kitajska pripravljena na pogovore s tibetanskim političnim in verskim voditeljem dalajlamo, če se bo ta odpovedal prizadevanjem za neodvisnost Tibeta, je še dejal Wen. "V kolikor bo dalajlama priznal Tibet kot nedeljiv del kitajskega ozemlja, v kolikor se bo dalajlama odpovedal prizadevanjem za ločitev države, bomo pripravljeni na posvete in dialog," je še izjavil kitajski premier in dodal: "Vrata so vedno odprta."

Razmere pa naj bi se izboljšale tudi za kmete. V preteklosti so se pridelovalci pritoževali predvsem nad uničenjem kmetijskih površin. Veliko njiv je oblast namreč spremenila v gradbišča in industrijske cone. Zakon pa ne predvideva privatizacije zemlje, ki je jo imajo kmeti v najemu.

Parlament je o zakonu razpravljal skoraj pet let. Za kratek čas so ga odstranili celo z dnevnega reda, saj so kritiki menili, da bo vlada s temi reformami povečala družbeno neenakost in stopila na kapitalistično pot, zagovorniki zakona pa opozarjajo, da je potrebno vse akterje v tržnem gospodarstvu obravnavati enako in bolje zaščiti zasebno lastnino.