Zgodovina, spisana z biseri

Bahrajnska Biserna pot, ki je bila bila vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine leta 2012 in je tako postala druga svetovna dediščina v Bahrajnu, je prejšnji teden dobila še center za obiskovalce. Odprl se je pod pokroviteljstvom bahrajnskega kralja Hamada bin Isa Al-Khalifa. V njegovem imenu si ga je ogledal in se udeležil slavnostnega dogodka namestnik kralja in prestolonaslednik Bahrajna princ Salman bin Hamad bin Isa Al Khalifa. Princ je opozoril, da je odprtje centra nov mejnik pri spodbujanju bogate kulturne dediščine Bahrajna, in izpostavil, da njegovo veličanstvo kralj Hamad močno podpira ta projekt. Poudaril je, da je pomembno, da bo novi center pomagal ohranjati edinstveno, starodavno industrijo Bahrajna za prihodnje generacije in obiskovalce, saj pomeni osrednji vidik kulturne identitete države, so zapisali na spletni strani Urada princa Salmana bin Hamad bin Isa Al Khalifa.

Kulturnega dogodka, ki je bil tudi glasbeno obarvan, so se udeležili tudi njegovo veličanstvo Shaikh Isa bin Salman bin Hamad Al Khalifa, predsednica bahrajnskega urada za kulturo in starine Shaikha Mai bint Mohammed Al-Khalifa, drugi visoki gosti iz arabskih in islamskih držav ter inženirji s celega sveta.

Center za obiskovalce se nahaja v osrčju mesta Muharraq med zgodovinskimi in komercialnimi stavbami starega mestnega jedra. V njem je razstavno in multimedijsko središče, arhiv dediščine biserov, knjižnica in več konferenčnih dvoran in predavalnic. V muzeju je razstavljen edinstven nakit iz bahrajnskih biserov, ki so znani po vsem svetu zaradi izjemne kakovosti in čistosti. Izbrani primerki prihajajo iz zbirke bahrajnskega narodnega muzeja, najdražjih je šest ogrlic znamke Mattar Jewelers. Na ogled je tudi nakit iz kolekcije Cartier, ki odraža prefinjeno obliko in izdelavo.

Tudi princ si je ogledal edinstveno zbirko bisernega nakita, ob tem pa pohvalil delo bahrajnskega urada za kulturo in starine ter njihovo izvedbo tega pomembnega projekta, so zapisali na spletni strani Urada princa Salmana bin Hamad bin Isa Al Khalifa. Predsednica bahrajnskega urada za kulturo in starine pa se je princu in kralju zahvalila za pokroviteljstvo.

Biserna pot je zadnji svetovni popoln primer tradicije biserov

Potapljanje in nabiranje biserov v Bahrajnu se prvič omenja že 2000 let pred našim štetjem. Od 2. stoletja pa vse do leta 1930 pa so močno prispevala k razvoju gospodarstva v regiji, piše TimeOut Bahrain. Kot pomemben gospodarski vir so  močno vplivali tudi na družbeni sistem.

Zlata doba biserov je bila med letoma 1850 in 1930, ko so bili dragocenejši od diamantov in so v to državo pritegnili draguljarje, kot je Jacques Cartier. Do konca leta 1930 je bilo približno 30.000 bisernih potapljačev.

Po tem letu so bahrajnski drobni zakladi začeli izgubljati pomen. Japonska je namreč začela gojiti kultivirane bisere v nadzorovanem okolju. Poleg tega je leta 1932 Bahrajn postal prva država v Perzijskem zalivu, ki je odkrila nafto, zato je ta industrija prevzela pomen v gospodarstvu, navaja TimeOut Bahrain.

Biserna pot je torej zasnovana kot zgodovinska in kulturna pot, v katero so vključena tri školjčišča ostrig, devet zgodovinskih kompleksov, ki jih sestavlja 17 edinstvenih stavb znotraj stare soseske mesta Muharraq in trdnjava Bu Maher.

Projekt Biserna pot bo končan konec leta 2019. Predsednica bahrajnskega urada za kulturo in starine Shaikha Mai bint Mohammed Al-Khalifa je napovedala, da bodo ob tej priložnosti, ko bo tudi 20. obletnica, odkar je Hamad bin Isa Al-Khalif postal kralj, priredili obsežen kulturni in turistični program.