'Politični proces morajo voditi Libijci'

Zunanji minister Samuel Žbogar, ki se je mudil na mednarodni konferenci  o Libiji v Londonu, se je zavzel tudi za večjo vlogo Afriške unije (AU) v političnem procesu v Libiji. Pri iskanju politične rešitve pa Slovenija po besedah ministra ne bo dajala lastnih pobud, a bo delovala v okviru EU in morda tam sproti dajala predloge.

Na konferenci, ki so se je udeležili zunanji ministri več kot 40 držav ter predstavniki EU, ZN in zveze Nato, je bila po Žbogarjevih navedbah izražena velika enotnost vseh sodelujočih glede izvajanja resolucij Varnostnega sveta ZN. Žbogar je še povedal, da je na konferenci več držav poudarilo, da za Libijo ni vojaške rešitve, temveč le politična, zato je nujen politični proces. Vztrajale so, da morajo politični proces voditi Libijci sami, mednarodna skupnost pa jim lahko pri tem pomaga. Več držav je tudi poudarilo, da je treba ohraniti ozemeljsko celovitost Libije.

Več udeležencev konference v Londonu je menilo tudi, da je za kredibilnost tega procesa nujen sestop libijskega voditelja Moamerja Gadafija z oblasti oz. njegov odhod iz države. Zavzeli so se tudi za oblikovanje širokega reprezentativnega telesa opozicije oz. da je treba nacionalni svet okrepiti z drugimi deli demokratičnega gibanja v državi.

Oblikovali bodo kontaktno skupino

Dogovorili so se za oblikovanje 12- do 15-članske kontaktne skupine, ki bi politično vodila proces dogovarjanja mednarodne skupnosti glede Libije. V njej bi bili tudi predstavniki vseh ključnih mednarodnih organizacij, kot so AU, Arabska liga, EU, Nato in ZN. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je ponudil, da bi koordiniral delo mednarodnih organizacij, je še pojasnil Žbogar.

'Preprečili smo morebitni pokol'

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ob začetku konference pozvala svet, naj enotno nastopi do libijskega voditelja Gadafija in ga pozove k odstopu. Kot je dejala, morajo države sodelovati, da bi zagotovile, da bo Libija pripadala libijskemu ljudstvu in ne diktatorju.

"Nadaljevali bomo, dokler poveljnik Gadafi ne bo v celoti spoštoval resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1973 o Libiji," je poudarila vodja ameriške diplomacije. Ob tem je pohvalila dosedanje dosežke mednarodne skupnosti. "Preprečili smo morebitni pokol," je izpostavila in ocenila, da je konflikt v Libiji dosegel prelomnico.

Gadafi je pred začetkom konference mednarodne sile pozval, naj končajo svojo "barbarsko ofenzivo" proti njegovi državi. V pismu, ki ga je poslal udeležencem konference, je zračne napade na Libijo primerjal z vojaško kampanjo Adolfa Hitlerja med drugo svetovno vojno.

Ob robu srečanja se je pred dvorano, kjer poteka konferenca, zbralo okoli 70 protestnikov, ki med drugim nosijo transparente v podporo Gadafiju in vzklikajo: "Roke proč od Libije." "Težave lahko rešimo brez vas," piše na enem od plakatov.

Libijski uporniki za več orožja

Libijski prehodni nacionalni svet je v Londonu prosil mednarodno skupnost, naj libijskim upornikom priskrbi več in boljše orožje za boj proti Gadafijevim silam. Zveza Nato in nekatere države so poudarili, da to ni v skladu z resolucijami VS ZN, Francija pa je vseeno izrazila pripravljenost na pogovore o oboroževanju upornikov.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je kasneje na vprašanje televizije Sky News o možnosti, da bi Nato oboroževal upornike, odvrnil, da je Nato v Libiji "za zaščito prebivalcev, ne za njihovo oboroževanje". Dodal je, da resolucija VS ZN, ki dovoljuje vojaško posredovanje v Libiji, jasno določa embargo na orožje.

Gadafijeve sile nadaljujejo ofenzivo v Misrati

Gadafijeve sile nadaljujejo ofenzivo na mesto Misrata na severozahodu Libije, ki je v rokah upornikov. Po navedbah zdravniških virov je bilo v tem tretjem največjem libijskem mestu od začetka ofenzive 18. marca ubitih 142 ljudi. Libijske oblasti sicer zatrjujejo, da je ofenziva v Misrati že končana.

Po besedah neimenovanega predstavnika libijskih upornikov se uporniki bojijo, da bodo Gadafijeve sile v Misrati izvedle pokol. Govoril je tudi o "humanitarni katastrofi."

Gadafijeve sile naj bi v zahodnem delu Misrate z domov že pregnale več kot 5000 družin, ki so se zatekle v šole in mošeje. Severozahodni del tega mesta naj bi bil že pod nadzorom Gadafijevih sil.

Nadaljujejo se tudi boji za mesto Bin Džavad. Kot poroča BBC, libijski uporniki v tem kraju še niso uspeli premagati Gadafijevih sil.

Obama: Delovali smo veliko hitreje kot v BiH

V govoru na Univerzi za nacionalno varnost v Washingtonu je ameriški predsednik Barack Obama sinoči v televizijskem nagovoru razložil ameriško politiko do Libije in poudaril, da bi Amerika izdala samo sebe, če ne bi ukrepala in zaustavila pokola Libijcev s strani sil diktatorja Moamerja Gadafija. Dejal je, da je sodelovanje ZDA v koaliciji zaščitilo "nešteto" življenj, ki so jim grozile sile tirana Gadafija.

Dejal je, da so za ukrepanje potrebovali le mesec dni in za primerjavo navedel Bosno in Hercegovino, kjer je mednarodna skupnost potrebovala več kot leto dni za posredovanje iz zraka. Kritikom v Washingtonu pa je povedal, da mu dajejo lažno izbiro. Nekateri se sprašujejo, zakaj naj Amerika sploh posreduje v Libiji, saj je na svetu veliko primerov, kjer vlade zatirajo civiliste s surovim nasiljem.

"Nocoj lahko poročam, da smo ustavili Gadafijev smrtonosni pohod. Poveljstvo nad uresničevanjem območja brez poletov in zaščito civilistov na tleh bodo zdaj prevzeli ameriški zavezniki in partnerji. Zaradi tega prenosa bosta tveganje in cena – za ameriške vojake in za naše davkoplačevalce – znatno nižji. Vedno moramo pretehtati naše interese in potrebo po ukrepanju. A to ne sme biti argument, da nikoli ne storimo, kar je prav," je povedal v govoru.

"Nekatere države si lahko zatisnejo oči pred grozodejstvi v drugih državah. ZDA so drugačne. Kot predsednik sem zavrnil čakanje na podobe klanja in množičnih grobišč, preden bi ukrepal," je dejal Obama, ki je poleg humanitarnega navedel tudi strateški interes za posredovanje. "Pokol bi pognal tisoče dodatnih beguncev prek libijskih meja in hudo obremenil miroljubni, vendar krhki tranziciji v Egiptu in Tuniziji," je dejal Obama, ki je prepričan, da bi drugi diktatorji sklenili, da je nasilje najboljši način ohranitve oblasti, volja Varnostnega sveta ZN pa bi se pokazala za prazne besede.

"Morda se ne bo zgodilo čez noč, saj se močno oslabljeni Gadafi še kar oklepa oblasti. A tistim poleg njega in vsem Libijcem bi moralo biti jasno, da zgodovina ni na Gadafijevi strani. S časom in prostorom, ki smo ga ponudili libijskim ljudem, bodo lahko določili svojo usodo in tako je tudi prav," je še povedal.

'ZDA ne sme biti strah ukrepanja'

Na koncu je podal tudi svoj pogled na uporabo ameriške vojaške moči v svetu in zagotovil, da za varnost in interese ZDA ne bo nikoli okleval niti z enostranskim posredovanjem. "Vendar bodo tudi časi, ko varnost ne bo neposredno ogrožena, ampak bodo ogroženi interesi in vrednote," je med drugim dejal in poudaril, da Amerike v takšnih primerih ne sme biti strah ukrepanja. Pri tem pa breme ne sme nikoli biti le ameriško in zavezniki bodo morali nositi stroške ter odgovornost.

Gadafi morda ne bo šel hitro z oblasti, vendar pa je Obama prepričan, da zgodovina ni na njegovi strani in sčasoma bodo Libijci lahko določili lastno usodo. Obama je dejal, da je izpolnil obljubo, da bo vloga ZDA omejena in bo odgovornost predana zaveznikom. Zveza Nato bo v sredo prevzela poveljstvo nad uveljavljanjem embarga na orožje in prepovedi poletov ter zaščito civilistov.