Američani so obeležili 12. obletnico najhujših terorističnih napadov na domačih tleh, ko so pripadniki Al Kaide leta 2001 z ugrabljenimi potniškimi letali ubili skoraj 3000 ljudi v New Yorku, Pentagonu in Pensilvaniji.
Ameriški predsednik Barack Obama in podpredsednik Joe Biden sta se s soprogama spominu na žrtve najprej poklonila z minuto molka na trati pred Belo hišo, natanko ob 8.46 minut zjutraj po krajevnem času, ko je pred 12 leti prvo letalo zadelo v južno stolpnico dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku.
Obama je nato ob spominskem obeležju pri Pentagonu, prav tako prizorišču napada, položil venec. Na tamkajšnji spominski slovesnosti sta se mu pridružila obrambni minister Chuck Hagel in načelnik štaba združenih poveljstev general Martin Dempsey.
Obama je prebral odlomek iz Biblije in nato spregovoril o človeški sposobnosti "obnove". Omenil je tudi družine, ki so jih razbili dogodki izpred 12 let, vključno s številnimi sorodniki žrtev, ki so bili med udeleženci slovesnosti. "V svoji prilagodljivosti ste nas naučili, da ni nobene težave, ki je ne zmoremo prenesti in nobene nesreče, ki je ne moremo premagati," je dejal.
Pozval je k molitvi za vsemi žrtvami napadov in se zahvalil vsem, ki so v letih vojne stopili v ospredje. Med njimi diplomatom, ki služijo v nevarnih mestih, kot je Bengazi, obveščevalcem in vojakom. Američane je pozval k moči za soočanje z grožnjami, ki vztrajajo, čeprav so danes drugačne kot pred 12 leti. "Bodimo dovolj modri za spoznanje, da sila, čeprav je včasih potrebna, ne more sama zgraditi sveta, ki si ga želimo. ostanimo zavezani partnerstvom in programom, ki gradijo medsebojno spoštovanje," je dejal.
V New Yorku in Shanksvillu prebrali imena žrtev
V New Yorku so se medtem sorodniki tistih, ki so umrli, ko sta ugrabljeni letali treščili v stolpnici dvojčka WTC, zbrali na t. i. Ground zero. Slovesnost se je prav tako kot v Beli hiši začela z minuto molka ob 8.46 uri. Zbrane je na kratko nagovoril Rudolph Giuliani, ki je v bil v času napadov newyorški župan. Sicer pa je slovesnost minila brez političnega tona, kar je v skladu s prizadevanji sedanjega župana Michaela Bloomberga, ki sam ni govoril.
Nocoj bodo spet prižgali dva reflektorja, ki bosta čez noč obujala spomin na porušeni stolpnici WTC, na slovesnosti ob 13. obletnici pa si bodo lahko ljudje predvidoma že ogledali muzej 11. septembra, ki ga dokončujejo pod spominskim parkom na jugu Manhattna.
Že zjutraj po krajevnem času pa je bilo slovesno tudi v pensilvanskem Shanksvillu, kjer se je po uporu ugrabljenih potnikov in članov posadke zrušilo letalo United Airlines. Tako kot v New Yorku so se žrtev tradicionalno spomnili s prebiranjem njihovih imen. Proslavili so tudi začetek gradnje centra za obiskovalce pri spominskem obeležju.
Strah pred novimi napadi še živi
Američani se sicer še vedno bojijo, da jih bo nekdo napadel ravno na obletnico 11. septembra, saj vedo, da bi tak napad imel veliko simbolike. Vseeno tokrat ameriška vlada ni zaznala posebnih groženj kljub vlogi ZDA pri odločanju o vojaškem posredovanju v Siriji. Nekdanji demokratski kongresnik iz Indiane Lee Hamilton, ki je bil sopredsednik komisije za preiskavo napadov 11. septembra, pravi, da so grožnje danes bolj razpršene in je težje odkriti vsakega posameznika, ki naklepa kaj smrtonosnega.
Obletnica z leti izgublja politični naboj, napadi 11. septembra 2001 pa veljajo za povod za vojno proti terorizmu, ki še vedno traja. Obama želi, da se izraz zamenja z vojno proti teroristom. Al Kaida je medtem ohromljena zaradi smrti voditelja Osame bin Ladna in pobijanja njenih pripadnikov z brezpilotnimi letali praktično vsak dan in skoraj vsepovsod po svetu, vendar pa še vedno grozi, da bo spet napadla ZDA.
KOMENTARJI (463)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.