( Karta zgoraj prikazuje zadnji predlog Evropske komisije glede premestitve beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske. )
Odzivi na predlagano prerazporeditev beguncev, ki jo vidite na zgornjem interaktivnem zemljevidu Evrope, so različni. Medtem ko tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert pravi, da so "povsem uglašeni" s predsednikom komisije Jean-Claudeom Junckerjem, predvsem vlade vzhodnih evropskih držav ostajajo na svojem bregu.
Tudi Slovaki pravijo, da se ne bodo uklonili pritisku Nemčije in Francije. Še naprej nasprotujejo obveznim kvotam za sprejem beguncev. "Pravimo ne obveznim kvotam. Ne želim se nekega lepega dne zbuditi in imeti tukaj 50.000 ljudi, o katerih nič ne vemo," vztraja slovaški premier Robert Fico.
Ob tem so se oglasili tudi poljski konsercativci. Njihova kandidatka za premierko Beata Szydlo očita starim članicam, da poskušajo s kvotami prevaliti breme na revnejše nove članice. "Če politiki iz stare EU poskušajo prerazporediti odgovornost na vse ostale članice, zgolj branijo svoje interese," je dejala.
Velika Britanija ne bo sodelovala pri sistemu kvot
Britanski premier David Cameron je včeraj znova potrdil, da Velika Britanija ne bo sodelovala v evropskem sistemu kvot. "Če se vse osredotoča na prerazporeditev beguncev po Evropi, to ne bo rešilo problema in dejansko pošilja sporočilo ljudem, da je dobra ideja, da se vkrcajo na ladjo in odpravijo na tvegano potovanje," je v britanskem parlamentu dejal Cameron.
"Evropa mora ponuditi svoje odgovore, za tiste države, ki so del schengna. Velika Britanija, ki ima svoje meje, lahko sprejema suverene odločitve," je dodal.
Nemci vztrajajo: dolgoročne kvote so nujno potrebne
"Neravnovesja niso sprejemljiva na dolgi rok," vztrajajo v Merklovi pisarni in dodajajo, da Nemčija prav tako podpira predlog za sklic izrednega vrha EU o begunski krizi.
Z njimi se strinjajo tudi Avstrijci. Zunanji minister Sebastian Kurz je dejal, da je Evropska komisija končno ugotovila, kako resne so razmere, je pa vztrajal, da bi se morali voditelji unije sestati na kriznem vrhu. "EU mora postati bolj aktivna v migrantski krizi," je poudaril.
Na kvote pristaja tudi Španija, Italijani tarnajo nad stroški vračanja migrantov v domovino
Vlada v Madridu je medtem sporočila, da pristaja na delež beguncev, ki so ga zanjo predvideli v Bruslju, in namerava sprejeti predvidenih še skoraj 15.000 ljudi.
Italijani so predlog pozdravili, saj da nakazuje odločnost. "Soočenje z dramo migrantov, ki bežijo pred vojno, je lahko priložnost za Evropo, da znova odkrije svoje korenine, svojo identiteto in ponudi konkretne rešitev," pravi Italijanski podsekretar za zadeve EU Sandro Gozi. Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni ob tem opominja komisijo, da je morala Italija samo letos nazaj v domovino vrniti že okoli 10.000 migrantov, ki niso imeli pravice do azila. Gre za velike stroške, ki bi jih morala po njegovem mnenju kriti EU. "Ni dovolj, da EU financira razdelitev beguncev v okviru svojih meja. Financirati mora tudi njihovo drago pot nazaj domov," dodaja.
Medtem, ko Evropa razmišlja o prerazporejanju 120.000 beguncev:
New data: #Syria’s neighbours are buckling under the strain. Other countries must play their part in refugee crisis pic.twitter.com/MPelALFk4o
— UN Refugee Agency (@Refugees) September 9, 2015
Dejavniki razporejanja: število prebivalcev, BDP, stopnja brezposelnosti in povprečno število predhodnih prošenj za azil
Merila za razporeditev so v razmerju 40 : 40 : 10 : 10, in sicer se upoštevajo število prebivalstva, bruto domači proizvod (BDP), povprečno število predhodnih prošenj za azil in stopnja brezposelnosti. To je ukrep, s katerim komisija nadgrajuje majski predlog za premestitev 40.000 oseb iz Italije in Grčije v druge članice EU. Ob upoštevanju današnjega ukrepa tako komisija skupaj predlaga premestitev 160.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske.
Sodelujoče članice bodo ob premestitvah dobile 780 milijonov evrov podpore iz proračuna EU, vključno s 50-odstotnim predhodnim financiranjem, tako da se zagotovi zelo hitro ukrepanje oblasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Komisija predlaga tudi začasno solidarnostno klavzulo. Če članica iz utemeljenih in objektivnih razlogov - na primer zaradi naravne nesreče - začasno v celoti ali delno ne more sodelovati pri premestitvi, bo morala v proračun EU prispevati 0,002 odstotka svojega BDP.
Evropska komisija bo analizirala razloge, ki jih bodo sporočile države, in odločila, ali ti upravičujejo neudeležbo države v programu, in sicer za največ 12 mesecev. V primeru delnega sodelovanja pri premestitvah se znesek plačila sorazmerno zniža.
