Zelena luč za splav

Prepoved financiranja domačih in tujih organizacij, ki se po svetu ukvarjajo z načrtovanjem družin in pomagajo ženskam tudi pri splavu, je uvedel Ronald Reagan, Bill Clinton jo je odpravil, George Bush mlajši pa znova uvedel.

Republikanec Ronald Reagan je navdušil ameriške nasprotnike pravice do splava, ko je leta 1984 na konferenci Združenih narodov v prestolnici Mehike objavil prepoved financiranja vseh organizacij in skupin, ki aktivno pomagajo ženskam pri splavu oziroma splav le zagovarjajo. Politika zato tudi nosi ime po Mexico Cityju oziroma ji pravijo tudi "globalni nagobčnik", ker prepoveduje že samo zagovarjanje pravice do splava.

Prepoved je bila obsežna in je organizacijam pa tudi bolnišnicam prepovedala prejemanje ameriškega proračunskega denarja, četudi so denar za financiranje splava in informiranje žensk o tem vprašanju prejemale iz drugih virov. Reaganov naslednik George Bush starejši politike ni spreminjal, demokratski predsednik Bill Clinton pa je Reaganovo prepoved odpravil januarja 1993. Ponovna uvedba prepovedi je bil eden od prvih ukrepov Georgea Busha mlajšega, ko je prevzel položaj januarja 2001.

Organizacije, ki se ukvarjajo z načrtovanjem družin, imajo zaradi tega velike težave z organizacijo lastnih programov in proračunov, saj se zavedajo, da se lahko prepoved ponovno uvede že čez štiri ali osem let. ZDA razdeljujejo pomoč tujini preko agencije v sklopu State Departmenta – Agencije za mednarodni razvoj (USAID) in pri izvajanju Obamovega ukaza ne bo težav, ker je odpravo prepovedi med predsedniško kampanjo napovedovala tudi državna sekretarka Hillary Clinton.

Burni odzivi

Obamova odločitev je pričakovano sprožila burne odzive na obeh straneh. Zagovorniki pravice do splava so jo pozdravili, potem ko so bili v četrtek razočarani, da tega ni storil že na 36. obletnico odločitve vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade, ki je uzakonila pravico do splava.

V Washingtonu so v četrtek potekale demonstracije nasprotnikov pravice do splava, ki ga opredeljujejo kot umor nerojenih otrok. Nekaj deset tisoč demonstrantov je zahtevalo podporo tudi od predsednika Baracka Obame, ki pa jim je poslal pisno sporočilo s potrditvijo svoje podpore pravici do splava. Dejal je, da se vlada ne sme vmešavati v najbolj zasebne družinske zadeve. Povedal je, da se morajo vsi strinjati s potrebo po zmanjšanju nezaželenih nosečnosti in zmanjšanju potreb po umetni prekinitvi nosečnosti ter podpirati ženske in družine pri njihovi izbiri.

Zagovorniki pravice do splava pa so bili razočarani, da Obama hkrati ni odpravil Busheve prepovedi. To je potem storil v petek popoldne brez fotografov in kamer, kar je bilo opazno nasprotje s četrtkovim podpisovanjem izvršnih ukazov, med katerimi je bil tudi tisti o zaprtju taborišča za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi.

Tiskovni predstavnik organizacije Mednarodna akcija za prebivalstvo Tod Preston je sporočil, da je bil negativni vpliv prepovedi na zdravje žensk po svetu velik. Izrazil je prepričanje, da bo Obamov ukrep pomagal zmanjšati število nezaželenih nosečnosti, splavov in smrtnih primerov med ženskami, ki umirajo zaradi tveganih nosečnosti in nimajo dostopa do pomoči.

Pomanjkanje ameriških financ je bilo zelo opazno, saj so ZDA ene od največjih plačnic za razne humanitarne dejavnosti po svetu. Sprememba v politiki bo opazna predvsem v revnih državah, kjer so ženske odvisne od pomoči mednarodnih organizacij.

Tiskovni predstavnik Mednarodne federacije za načrtovanje družin (IPPF) Paul Bell je sporočil, da so med Bushevo administracijo izgubili okoli 100 milijonov dolarjev donacij. Po njegovih besedah je zaradi prepovedi brez dela ostalo več kot 1000 humanitarnih delavcev, približno 38.000 žensk pa je izgubilo dostop do kontracepcijskih sredstev in poporodne nege. Najhuje je bilo v Afriki, kjer so morali zapirati številne programe, ki so se večinoma ukvarjali z boleznimi, kot je aids, načrtovanje družine pa je bila le ena od dejavnosti.

Ban Ki Mun pozdravil odločitev

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je v petek pozdravil odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame, da zapre taborišče za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi. Na eno izmed prvih potez novega predsednika ZDA se je pozitivno odzvala tudi Kuba.

Ban Ki Mun je v sporočilu za javnost opozoril, da so Združeni narodi že pozvali k zaprtju taborišča, in izrazil zadovoljstvo, da je predsednik Obama spoštovanju temeljnih pravic dal najvišjo prioriteto. Ban Ki Mun je prav tako pohvalil Obamov ukaz za prepoved posebnih zasliševalskih metod in revizijo postopkov proti terorističnim osumljencem. Ban v izjavi tudi poudarja, da se veseli sodelovanja z vsemi državami članicami v boju proti terorizmu ob spoštovanju mednarodnih zavez za spoštovanje človekovih pravic.

Tudi kubanski zunanji minister Felipe Perez Roque je v petek odločitev Obame pozdravil kot pozitivno. "Obstoj centra, kjer se izvaja fizično ali psihološko mučenje, kjer se ponižuje zapornike, je žalitev človeštvu," je pojasnil med novinarsko konferenco med obiskom v Gvatemali. Dodal je še, da se ameriško vojaško oporišče Guantanamo na ozemlju Kube ohranja proti volji ljudi in vlade Kube. "Upamo, da ga bomo lahko dobili nazaj po mirni poti in znova uveljavljali svojo suverenost na ozemlju, ki ga danes zaseda (oporišče)," je še dodal vodja kubanske diplomacije.