Potem ko so to že storile Rusija, Švedska in Danska, delno pa tudi Finska, so tudi nemške oblasti dale zeleno luč za gradnjo plinovoda Severni tok. Gradnja 7,5 milijarde evrov vrednega plinovoda, ki bo potekal pod Baltskim morjem od ruskega Vyborga do nemškega Greifswalda, naj bi se pričela prihodnje leto. Plin naj bi po ceveh stekel konec 2011.
Nemci dali obe dovoljenji
Zvezni urad za pomorstvo in hidrografijo je danes odobril dovoljenje za gradnjo plinovoda pod morjem izven nemških ozemeljskih voda, kjer pa Nemčija uresničuje nekatere suverene pravice. Že prejšnji teden so oblasti v zvezni deželi Mecklenburg-Pomorjansko dale zeleno luč za gradnjo v nemških ozemeljskih vodah pred Greifswaldom.
V skupnem podjetju Severni tok, ki ima sedež v švicarskem Zugu, so poudarili, da so zdaj še bliže začetku gradnje že v začetku 2010. Dve cevi 1200 kilometrov dolgega plinovoda bosta, potem ko bosta zgrajeni, prenašali 55 milijard kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina letno.
Poleg ruskega energetskega giganta Gazproma v projektu sodelujeta tudi nemška velikana EON in BASF-Wintershall. Gazprom ima pri projektu 51-odstotni delež, medtem ko imata nemški družbi vsaka po 20-odstotni delež, preostalih devet odstotkov pa je v lasti nizozemske družbe Nederlandse Gasunie.
Zaobiti želijo Ukrajino
Rusija želi tako s projektom Severni tok kot tudi s plinovodom Južni tok – ta bo potekal po Jugovzhodni Evropi, tudi preko Slovenije – okrepiti prisotnost na evropskih trgih. Hkrati si želi vlagati v projekte, ki bodo obšli sosednjo Ukrajino.
Dobava ruskega plina v Evropo je odvisna ravno od ukrajinskih plinovodov, državi pa se že nekaj let pregovarjata o cenah plina. Tako je Rusija letošnjega januarja zaradi spora z Ukrajino za dva tedna prekinila dobavo plina v Evropo.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.