Pri Ameriški vesoljski agenciji NASI so se odločili, da četrti vesoljski sprehod Soičija Nogučija, enega izmed astronavtov raketoplana Discovery, ne bo potreben. Po prvotnem načrtu bi astronavt moral odstraniti del izolacijske prevleke na zunanji strani okna pilotove kabine, ki se je med vzletom raketoplana iz neznanih razlogov napihnila in bi lahko povzročila težave ob vrnitvi Discoveryja na Zemljo. Dodatni testi pa so strokovnjake pri NASI prepričali, da napihnjena prevleka ni problematična in da se bo v ponedeljek Discovery gotovo varno vrnil domov.
Fotografije raketoplana so pokazale, da je 51 cm dolg in 10,16 cm širok del prevleke, ki tehta pičlih 28 gramov, preboden na enem koncu, med tem ko se je drugi konec prevleke napihnil. Strokovnjaki so se sprva bali, da bi se prevleka med pristajanjem raketoplana odtrgala in še bolj poškodovala plovilo. To bi bilo še posebej nevarno, ko bi Discovery vstopil v zemeljsko atmosfero in bi upočasnil svojo hitrost iz 20 na šest machov.
Inženirji NASA so na sestanku ugotovili, da imajo na voljo tri izbire. Lahko skušajo popraviti pomanjkljivost, kar bi bilo tvegano, saj ne vedo kako. Lahko preselijo astronavte na Mednarodno vesoljsko postajo, odvržejo raketoplan Discovery v morje in držijo fige, da bo na postaji dovolj kisika, dokler ne pride reševalna misija. Tretja možnost, ki so jo tudi sprejeli, pa je bila, da pustijo stvari pri miru in pošljejo raketoplan s sedemčlansko posadko domov.
Na koncu so tehniki vendarle prišli do sklepa, da je možnost, da bi kos prevleke zadel plovilo ravno ob najslabšem možnem času samo 1,5-odstotna. Da bi se o tem prepričali, so dele napihnjene prevleke testirali v cevi, znotraj katere so simulirali veter ob pristanku plovila. »Predvidevamo, da se prevleka ne bo odtrgala, oz. če se bo, se bo le njen majhen del,« je v zvezi z rezultati testa povedal namestnik vodje programa za raketoplan Discovery, Wayne Hale in dodal, da bi poskus popravljanja napihnjenega materiala lahko povzročil plovilu več škode kot koristi.
Hale je še dejal, da bi bilo neumno trditi, da so stoodstotno prepričani, da bo na povratku vse v redu in brez tveganja, vendar pa je možnost, da bi šlo kaj usodno narobe zelo majhna. Poudaril je še, da je misija Discoveryja najbolj opazovana od vseh dosedanjih. Raketoplan so fotografirali po dolgem in počez, ga pregledali z laserjem, če ni morda kje kakšne razpoke. Hale je dejal, da so pogledali vsako malenkost in da niso zanemarili ničesar. Iz vesolja je to potrdil astronavt Stephen Robinson, ki je dejal, da še nobena posadka doslej pred povratkom na Zemljo o svojem raketoplanu ni vedela toliko podrobnosti.
Poklon umrlim astronavtom
Posadki mednarodne vesoljske postaje in Discoveryja sta se danes zjutraj poklonili astronavtom in kozmonavtom, ki so za raziskovanje vesolja žrtvovali svoja življenja. Zadnji tak tragični dogodek za ameriški vesoljski program je bilo strmoglavljenje raketoplana Columbie STS-107, ki se je zgodilo 1. februarja 2003, pri tem pa je umrlo vseh sedem članov posadke.
»Posadkam Columbie, Challengerja, Appolla 1 in Soyuza 1 in 11 in vsem tistim, ki so se tako pogumno žrtvovali, smo neskončno hvaležni. Po vašem vzoru bomo v vesolje prinašali duh človeštva in nadeljevali z raziskovanjem, ki ste ga začeli« je ob poklonu povedal astronavt John Phillips.
Raketoplan Discovery se bo po načrtu v soboto poslovil od Mednarodne vesoljske postaje in predvidoma pristal v Cape Canaveralu na Floridi v ponedeljek zjutraj pred sončnim vzhodom.
