Čeprav Unija vztraja, da kmetijska reforma ni pogoj za širitev, pa naj bi vstop do desetih novih članic v EU vendarle olajšala, so prepričani na komisiji. Pri tem sicer poudarjajo, da morata in bosta oba procesa - notranja pogajanja petnajsterice o reformi in pogovori o širitvi - potekala vzporedno, a ločeno. Najpomembnejšega političnega projekta Unije v zadnjih letih notranja kmetijska reforma ne more ogroziti, še menijo.
Krčenje neposrednih plačil
S predlogom za reformo kmetijske politike, za katero Unija odšteje skoraj polovico svojega proračuna ali okrog 40 milijard evrov, bo Evropska komisija po napovedih v ključni sistem neposrednih plačil precej globoko posegla. Predlagala naj bi namreč, da neposredna plačila ne bi bila več vezana neposredno na proizvodnjo, temveč na zgodovinska referenčna obdobja, postopoma pa naj bi se začela tudi zmanjševati, in sicer predvidoma po tri odstotke na leto, kar naj bi v približno šestih do sedmih letih zneslo skupaj 20 odstotkov.
Iz znižanja naj bi bile sicer izključene majhne kmetije z dohodkom do 5000 evrov, ki predstavljajo okrog 75 odstotkov vseh evropskih kmetij, vendar pa prejemajo le okrog 20 odstotkov skupnega obsega neposrednih plačil. Načeloma naj bi reforma postavila tudi zgornjo mejo za prejemanje plačil, in sicer naj nobena posamezna kmetija ne bi prejela več kot 300.000 evrov podpore. S krčenjem neposrednih plačil pridobljena sredstva naj bi EU preusmerila v razvoj podeželja in s tem v ukrepe, ki bi spodbujali varovanje okolja, zagotavljanje varne prehrane in razvoj v manj ugodnih kmetijskih predelih.
