Ta je protokol ratificiral s 139 glasovi za ter le enim proti in enim vzdržanim glasom, ter ga poslal v podpis ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Ko bo Putin podpisal zakon o ratifikaciji, bo Moskva ratifikacijske listine poslala Združenim narodom v New York. 90 dni kasneje bo Kjotski protokol, ki naj bi pomagal obrniti trend segrevanja Zemlje in vse večjih okoljskih sprememb, po sedmih letih od sprejetja in več kot štirinajstih od začetka pogajanj končno začel veljati.
Putinov skorajšnji podpis je sicer pričakovan, saj je sam septembra napovedal pristop Rusije k protokolu. S tem želi na eni strani poudariti odgovornost Rusije do varovanja okolja, na drugi pa doseči, da bi Evropska unija pospešila rusko približevanje Svetovni trgovinski organizaciji.
Nujnost ruske ratifikacije
Dokument bo stopil v veljavo, ko ga bo ratificiralo vsaj 55 držav, ki so bile leta 1990 odgovorne za vsaj 55 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ruska ratifikacija je nujna, da bi protokol končno stopil v veljavo, saj so od podpisa leta 2001 odstopile ZDA, ki so odgovorne za približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov. Rusija je bila leta 1990 odgovorna za 17 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov.
Duma potrdila sodelovanje le v prvi fazi izvajanja protokola
Prihodnji krog mednarodnih pogovorov o podnebju bo decembra v Buenos Airesu, pogajanja o izpustu toplogrednih plinov po letu 2012 pa naj bi se začela prihodnje leto. Ruski svet federacije je sporočil, da se bo Moskva o morebitnem sodelovanju pri zmanjšanju emisije toplogrednih plinov po letu 2012 odločila na podlagi decembrskih pogovorov. Duma je protokol namreč potrdila s pridržkom, da bo Rusija sodelovala samo v prvi fazi izvajanja protokola, t.j. od leta 2008 do 2012. Nato bo preučila, ali je protokol v skladu z ruskimi interesi, sicer pa zamrznila svoje obveznosti po protokolu.
