Že tri tedne v zaporu brez obtožnice

Predstavniki spletne strani Wikileaks, ki je objavila posnetek ameriške akcije v Iraku, v kateri so vojaki streljali na neoborožene civiliste in pri tem ubili 12 ljudi, tudi dva zaposlena tiskovne agencije Reuters, neuspešno poskušajo vzpostaviti stik z ameriško administracijo, poroča britanska spletna stran BBC. Ameriške oblasti so namreč prijele in v priporu zadržujejo vojaka Bradleyja Manninga, ki mu očitajo, da je prav on posredoval posnetke omenjeni spletni strani. Manning je v zaporu že tri tedne, opozoriti pa je treba, da zoper njega niso spisali še nikakršne obtožnice.

Ustanovitelj in urednik spletne strani Wikileaks Julian Assange je za BBC dejal, da predstavniki ameriških oblasti še niso stopili v stik z njim. Prav tako so angažirali odvetnika, ki je vzpostavil stik z ameriško administracijo, toda predstavniki ameriškega zunanjega in obrambnega ministrstva ne kažejo zanimanja za pogovor z Wikileaksom. Assange pa opozarja, da je pomembno, da je njihova stran izrazila pripravljenost na pogovor. Dodal pa je, da se niso pripravljeni pogovarjati o morebitnem razkritju njihovega vira.

Kdo je Manning in zakaj so ga prijeli?

Bradley Manning naj bi bil komaj 22-letni vojak, ki je delal kot analitik v obveščevalni službi ameriške vojske. Konec maja naj bi preko spleta navezal stike z nekdanjim hekerjem Adrianom Lamom. Prav njemu naj bi razkril, da je posnetek akcije ameriške vojske posredoval predstavnikom Wikileaksa, ki so nočna mora vsake oblasti, še posebej ameriške. Manning naj bi se "hvalil“, da je spletni strani posredoval tudi številne zaupne dokumente, med njimi je kar 260.000 zaupnih diplomatskih dopisov.

In nekdanji zloglasni heker se je odločil, da bo Manninga prijavil oblastem, saj je ocenil, da ogroža nacionalno varnost ZDA. Lamo naj bi preiskovalcem posredoval številne dokaze za svoje trditve. Ameriški predstavniki oblasti so javnosti potrdili aretacijo, dodali pa so, da so zasegli tudi računalnik, ki ga je Manning uporabljal na misiji v Iraku.

'Ni dokazov'

Predstavniki Wikileaksa zatrjujejo, da nimajo podatkov o osebi, ki jim je posredovala posnetek spornega delovanja ameriške vojske v Iraku leta 2007.

Po Manningovi aretaciji pa se je na spletu pojavila novica, da ameriški Pentagon mrzlično išče Juliana Assanga, ki se je v ponedeljek pojavil v prostorih Evropskega parlamenta, saj je sodeloval na seminarju na temo svoboda govora. Takrat je tudi opozoril na nevarnosti, ki bi jih sprožila ameriška akcija zoper Wikileaks. Assange je dejal, da so kontaktirali kar tri odvetnike, ki so jih prosili, naj zastopajo Manninga. Ali se je kdo na njihove pozive odzval, ni znano.

Assange je poudaril, da so pridobili tudi posnetek ameriške akcije v Afganistanu leta 2009, v kateri so umrli številni civilisti. Tu pa je izrazil malce več zaskrbljenosti, kako se bodo ameriške oblasti odzvale v primeru te objave. Razložil pa je, da njihova skupina deluje zelo previdno in ščiti svoje sodelavce.

Sicer pa se je ameriška vojska za dogodek iz leta 2007 opravičila že takoj ob njegovi objavi na spletni strani Wikileaks. Major Shawn Turner je takrat poudaril, da je raziskava takoj po incidentu pokazala, da ameriške sile niso vedele, da naj bi bili v bližini sodelavci Reutersa. Menili so, da so se spopadli z uporniki. "Obžalujemo smrt nedolžnih ljudi, toda dogodek smo natančno preiskali in nihče ni poskušal nič zakriti,“ je večkrat dejal Turner. Ko so streljali na vozilo, v katerem so bili otroci, pa naj bi vojaki menili, da so v njem uporniki, ki poskušajo pomagati svojim vojakom. Ta razlaga je skrajno nenavadna in nesmiselna, saj je na posnetku razločno slišati, ko ameriški vojak reče: "Njihova napaka je, da v bitko pošiljajo svoje otroke,“ je dejal nekdo v helikopterju. V napadu sta bila ranjena dva otroka.