Odvetnico, profesorico, ženo in mater dveh otrok Saro Ahlin Doljak je bolezen priklenila na voziček, vzela pa ji je tudi glas. A kljub temu rada živi, čeprav s pomočjo računalnika, ki ji posoja glas. "Nikoli nisem imela želje po smrti, le prošnje, da postanejo bolečine znosne," pripoveduje dr. Ahlin Doljakova. Kot pravi, si življenje osmišlja in se mu kljub "hudim uram" prilagaja. Medicina ji pomaga živeti iz dneva v dan. 

Med drugim izpostavlja, da ji ukvarjanje s poklicem, kolikor ga še zmore opravljati, veliko pomeni. Ravno zato ji zdravstveni strokovnjaki pomagajo z nasveti, terapijami in spremljanjem, da se ohranja kakovost življenja.  

Ljudje, kot je Sara Ahlin Doljak, nas bodrijo in osmišljajo naše poslanstvo, ki smo ga sprejeli v trenutku, ko smo zaprisegli kot zdravniki, razlagajo udeleženci sredinega javnega posveta o prostovoljnem končanju življenja.  

Mnenja v zdravniški stroki se delijo. Doktorica Jadranka Buturović Ponikvar z UKC Ljubljana se je na trenutno stanje v zdravstvu odzvala takole: "Iz svojih osebnih izkušenj zdravnice internistke in nevfrologinje, ko sem desetletja živela in delala z dializnimi bolniki, lahko povem, da si tudi najtežji bolniki želijo živeti." 

Profesorica Bojana Beović meni, da je trenutno stanje v slovenski družbi takšno, da vrste zakonov, kot je ta, ni pametno sprejemati. Profesor Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani meni, da se da to narediti tudi na druge načine, ne pa vključiti znotraj medicinskih storitev in naložiti zdravnikom, da je to še 156. storitev, ki jo morajo narediti v svoji ambulanti.  

Po besedah Beovićeve je vsebina predloga zakona preširoko zastavljena in so v njej zabeležene stvari, ki jih ljudem ne morejo nuditi. 

"Zabeleženo je, da je treba bolniku nuditi paliativno oskrbo, ki je pri nas ni povsod na voljo. To pa na način, da bi bolniku v resnici olajšali trpljenje," pravi predsednica Zdravniške zbornice in ostaja jasna, da ne smemo priti v situacijo, da se bodo ljudje zato, ker vedo, da življenje ne bo več tako, kot je, odločali za takšne posege. 

Svoje pomisleke glede predloga zakona je izpostavil tudi varuh človekovih pravic, saj je v vsebini predloga njegova funkcija definirana kot nadzorni organ nad izvajanjem postopkov. To pa je popolnoma zgrešena dikcija, razlaga Peter Svetina. "Varuh ne more biti etični in moralni razsodnik, ne more razsojati v takšnih zadevah. Vloga varuha je popolnoma jasno napisana v Ustavi in v Zakonu o varuhu človekovih pravic in to sigurno ne sodi v pooblastila varuha."

"Vse smo naredili, da smo podaljšali človeško življenje, zdaj pa ugotavljamo, da je nas, starejših ljudi, preveč. Trpimo, ker se staramo, ker smo vedno slabše videti in zdaj bomo to prekinjali z umetno prekinitvijo življenja," še pojasnjuje dr. Beovićeva. 

Zdravniška zbornica na posvet sicer ni povabila nobenega od predlagateljev zakona, se ga pa je udeležil soavtor predloga zakona, Andrej Pleterski.