Ameriški državni sekretar Colin Powell je napovedal, da bodo ZDA storile vse, da preprečijo odhod inšpektorjev ZN za nadzor oboroževanja v Irak. ZDA so namreč mnenja, da je nova misija inšpektorjev mogoča le na podlagi nove resolucije Varnostnega sveta ZN.
Načrt za odhod inšpektorjev
Vodja inšpektorjev ZN za nadzor nad orožjem za množično uničevanje Hans Blix je včeraj sporočil, da namerava prvo ekipo inšpektorjev poslati v Bagdad sredi oktobra. Vodja misije Blix je v časovnem načrtu, ki ga je predstavil Varnostnemu svetu ZN, ocenil, da bi z nadzorom nad iraško oborožitvijo lahko začeli v nekaj tednih.
Varnostnemu svetu je poročal o srečanju z iraškimi strokovnjaki, ki je potekalo v začetku tedna v New Yorku. Takrat so se dogovorili, da bodo o logističnih podrobnostih vrnitve inšpektorjev v Irak razpravljali na srečanju od 30. septembra do 2. oktobra. Dva tedna kasneje bi v Irak odpotovala predhodna skupina inšpektorjev, ki naj bi 15. oktobra začela z iskanjem iraškega orožja za množično uničevanje le na nekaterih krajih, obenem pa bi morali pripraviti tudi pogoje za prihod 200 do 300 inšpektorjev in strokovnjakov za razorožitev.
Bush išče podporo Rusije
Ameriški predsednik George Bush je na srečanju z ruskim zunanjim in obrambnim ministrom, Igorjem Ivanovom in Sergejem Ivanovom, poskušal pridobiti podporo Rusije za napad na Irak, vendar se stališče Moskve ni spremenilo. Ruski obrambni minister Sergej Ivanov je že pred srečanjem dejal, da bo rusko stališče do vprašanja odvisno od podatkov ameriške administracije o orožju za množično uničenje, ki naj bi ga kopičil iraški voditelj Sadam Husein.
Bush je še pred tem po telefonu poklical ruskega predsednika Vladimirja Putina. Slednji je v pogovoru menil, da je v trenutnih razmerah nujno čimprej vnovič v Irak poslati mednarodne inšpektorje za razorožitev. Osrednja tema telefonskega pogovora predsednikov je bilo vprašanje Iraka po iraški privolitvi v brezpogojni sprejem inšpektorjev ZN za razorožitev. Dogovorila sta se za obsežno sodelovanje pri vprašanju Iraka v okviru ZN, vendar v sporočilu iz Kremlja ni omenjeno, ali sta se pogovarjala tudi o morebitni novi resoluciji ZN o Iraku, za katero si prizadevajo ZDA, Rusija pa ji nasprotuje.
Washington je skupaj z Londonom že pripravil predlog nove resolucije ZN, ki predvideva vojaško akcijo, če Bagdad ne bo "brezpogojno, brez zamud in brez prevar" sprejel inšpektorjev za razorožitev. Moskva zavrača vojaško posredovanje proti Iraku, saj ocenjuje, da še niso izkoriščene vse diplomatske poti.
Kratek napad - pozitiven vpliv na gospodarstvo
Kratek napad na Irak bi po mnenju direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Horsta Köhlerja imel pozitiven učinek na svetovno gospodarstvo. Kratka vojaška akcija, omejena na Irak, bi razjasnila položaj, je za časnik International Herald Tribune povedal Köhler. Zaradi stalnih groženj in negotovosti, ki jih te povzročajo, so vlagatelji neodločni, pojasnil direktor IMF-a. Nasprotno pa bi dlje časa trajajoči konflikt zagotovo negativno vplival na gospodarstvo.
