Powell naj bi že v soboto po telefonu pritiskal na mehiškega kolega Luisa Ernesta Derbeza, ker predlog resolucije vsebuje omembo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).
Mehika naj bi predlog resolucije spisala že pred časom, vendar ga ni mogla dati na mizo zaradi ameriškega nasprotovanja. Po terorističnem napadu na sedež ZN v Bagdadu pretekli teden, pa se je opogumila in skupaj s sopredlagateljicami Francijo, Nemčijo, Sirijo, Rusijo in Bolgarijo skušala že v ponedeljek priti do glasovanja.
Resolucija poziva države članice ZN, naj sprejmejo zakonodajo, po kateri bo vsak napad na mednarodno humanitarno osebje in osebje ZN kaznivo dejanje. Prav tako jih poziva k ukrepom za zaščito omenjenega osebja. Ameriško administracijo pa očitno hudo moti uvod v resolucijo, ki pravi, da je vsak napad na mednarodno humanitarno osebje vojni zločin v skladu s statuom ICC.
ZDA ponovno izsiljujejo
Tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Reeker je dejal, da so ZDA seveda za zaščito mednarodnega humanitarnega osebja, vendar pa jih skrbi del besedila, ki se nanaša na ICC. Odkar je to sodišče začelo delovati, ZDA redno skrbijo, da se v kakšno resolucijo VS ne prikrade omemba sodišča.
Doslej so že dvakrat z izsiljevanjem pripravile varnostni svet do tega, da Američanom prizna enoletno imuniteto pred ICC, saj so grozile s popolno blokado dela VS. Po diplomatskih virih na OZN vseh preostalih 14 članic podpira mehiški predlog resolucije. Zaradi ameriškega nasprotovanja potekajo pogajanja o nekakšnem kompromisu. Vendar je glede na dosedanje izkušnje z Američani in ICC težko pričakovati, da bi omemba sodišča ostala v resoluciji.
Kerry in Rumsfeld predavala vojnim veteranom
Ameriški vojni veterani so imeli na svoji letni skupščini v teksaškem San Antoniu priložnost slišati dve povsem različni razlagi ameriške zunanje politike, še posebej pa položaja v Iraku. Najprej so poslušali demokratskega predsedniškega kandidata, senatorja iz Massachusettsa Johna Kerryja, ki je na administraciji vsul plaz kritik, nato pa obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki je trdil, da jim gre v Iraku vse po načrtih in kritiziral nekoč prijazne medije, ki da zdaj ne znajo več poročati o uspehih, ampak se menda posvečajo samo neuspehom. Rumsfeld je tudi dejal, da ga spopadi z mednarodnimi teroristi v Iraku ne skrbijo.
Rumsfeld se je tudi odzval na kritike s strani tako republikanskih kot demokratskih politikov, da imajo Američani v Iraku premalo vojakov. Rumsfeld je dejal, da ga poveljnik centralnega poveljstva vojne proti terorizmu na Floridi, general John Abizaid ni zaprosil za dodatne sile. Če pa ga bo zaprosil, bo okrepitve tudi dobil, je dejal. Pripadnike režima nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina pa je ameriški obrambni minister označil za poražence, podobne nacistom, ki so se nekaj časa po koncu druge svetovne vojne zaman upirali.
Še bolj oster pa je bil Rumsfeld do ameriških televizij. Dejal je, da o posameznem neuspehu poročajo tolikokrat, da se zdi, da jih je 20. Uspehi ameriškega posredovanja, ki naj bi jih bilo veliko, pa naj se jim ne bi zdeli vredni pozornosti. Svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice, ki je od veteranov prejela medaljo za izredne zasluge, je dodala, da je odpor pripadnikov nekdanjega režima in teroristov v Iraku ne čudi. Zavedali naj bi se, da lahko demokratični in svobodni Irak vpliva na spremembe v celotni regiji, zato je to zanje resnično boj na življenje in smrt.
Kerry kritičen do politike v Iraku
Predsedniški kandidat Kerry pa je trdil, da je ameriška politika v Iraku propadla, kopja pa se lomijo na hrbtih navadnih vojakov, ki jih vsakodnevno napadajo in pobijajo. Busha, ki je bil v času vietnamske vojne v nacionalni gardi v ZDA, je obtožil, da ni upošteval lekcije iz tistega časa, ki pravi, da so interesi vojakov na terenu pred politiko in ideologijo.
Kerry je omenil Vietnam, ker se je vojne udeležil in iz nje prinesel kup medalj. V primeru, da bo izvoljen za predsednika, je Kerry napovedal, da bo poskrbel za večje sodelovanje zaveznikov v Iraku in povrnil ameriški ugled v svetu.
