ZDA za Karnerje razpisale okoli 14 milijonov evrov nagrade

Januarja 2012 so pripadniki avstrijske policije Cobra presekali mednarodno verigo preprodajalcev, ki naj bi jo vodila Slovenca, takrat 36-letni Mihael Karner in njegova 33-letna žena Alenka Karner. Tako so Karnerjevi čez noč pristali na seznamu največjih kriminalcev na svetu. Nalog za aretacijo je prišel iz Združenih držav Amerike, domnevno njihovega glavnega tržišča.

Avstrijsko ustavno sodišče pred leti ustavilo izročitev Karnerjev ZDA

Avstrija je, najprej na prvi stopnji nato pa še na drugi, odločila, da jih bo z letalom poslala v ZDA. Franz Grossmann, tedanji odvetnik zakoncev Karner je avstrijsko odločitev takrat komentiral: "Nekoliko žalostni smo, saj je s to odločitvijo avstrijsko pravosodje pokleknilo pred ameriškim".

A v zadnjem trenutku je avstrijsko ustavno sodišče ustavilo izročitev. Zakonca Karner sta po plačilu visoke varščine, kar 1.250.000 evrov, odkorakala na prostost in se vrnila v Slovenijo. Kmalu po tem je trojica, ob Alenki in Mihaelu še njegov brat Matevž Karner, pristala na seznamu najbolj iskanih razpečevalcev drog.

Karner je takrat v ekskluzivnem pogovoru povedal, da se lahko po svetu prosto giblje, čeprav se izogiba državam, ki imajo z Američani podpisan dogovor o izročanju. "To je večji del zahodne Evrope in tudi Avstrija, Italija," jih je naštel leta 2013.

Zakonca Karner sta se tudi pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa je njuno pritožbo zavrnilo kot nedopustno.

Ameriško zunanje ministrstvo za vsakega od njih ponuja 4,5 milijona evrov nagrade

Devet let po vloženi obtožnici pa ameriško zunanje ministrstvo za informacije ponuja tudi visoke več milijonske nagrade. V okviru programa nagrad o narkotikih (NRP) namreč za informacije, ki bi privedle do aretacije ali obsodbe za domnevne slovenske trgovce z drogami razpisale nagrado v višini 4,5 milijona evrov za vsakega.

Govorili smo z Mihaelom Karnerjem, ki je doma, z družino v Ljubljani. Pred kamero zaradi odmevnosti, pravi, ne želi. Nam je pa v pisnem pogovoru pojasnil: "Predlagam naj ZDA pošljejo vsaj nekaj denarja na Generalno policijsko upravo, saj jim oni kar naprej javljajo vse podatke o meni".

Dodal je še, da nihče ne bo prejel nobene nagrade od Američanov, saj Slovenija svojih državljanov ne izroča čez lužo, torej so podatki o tem, kje se nahaja, zanje tako ali tako neuporabni.

Zapisal je še, da se pred nikomer ne skriva in da želi, da se pred slovenskimi sodišči ugotovi, ali je kaj naredil narobe. "V zvezi s tem postopkom je tudi pred slovenskim sodiščem že ena zaključena sodba v moj prid," še pojasnjuje Karner in namiguje na odločitev slovenskega sodišča, da odmrzne njegovo premoženje.

Kot pravi je ena zadeva na sodišču še v teku, tudi zanjo pa upa, da bo zaključena na podoben način.

Ameriški tožilec: Menim, da bo na koncu gospod Karner sedel pred ameriško sodišče

A očitno bo ameriško tožilstvo vztrajalo. Pred časom so namreč povedali da trdno verjamejo, da bo Karner enkrat sedel pred ameriško sodišče. "Ne gremo nikamor. Smo potrpežljivi. In da, menim, da bo na koncu gospod Karner sedel pred ameriško sodišče," je dejal tožilec in vodja postopka zoper Karnerja Andrew E. Lelling.

Kot na svoji strani navaja State Department, so Karnerjevi preprodajalci mamil, ki so domnevno odgovorni za proizvodnjo in razpečevanje več sto tisoč enot anaboličnih steroidov v ZDA. Karnerjevi so pri tem sodelovali z več proizvajalci, veletrgovci, tistimi, ki so opravljali prepakiranja, ali pošiljatelji v več tujih državah.

Karnerjevi so, tako State Department, nadzorovali več kot 200 spletnih strani, ki so bile namenjene oglaševanju in prodaji steroidov. Uporabljali so tudi zapleteno shemo slamnatih podjetij ter povezanih bančnih računov za prenos nezakonitih prihodkov, ki so jih prejeli prek različnih plačilnih metod, vključno z Western Union/MoneyGram, bančnimi nakazili in kreditnimi karticami.

Policija: V skladu z ustavo slovenskih državljanov ni dovoljeno izročiti

Na slovenski policiji so odgovorili, da na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovarjati. Dodali so, da v skladu s 47. členom slovenske ustave državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo prvega odstavka 3.a člena ustave prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo.