Za kompromisni predlog, ki so ga v začetku tedna dodelali pogajalci obeh strank iz obeh domov kongresa in Bele hiše, je v sredo ponoči glasovalo 299 članov predstavniškega doma, proti pa jih je bilo 121. Vodja demokratov v senatu Tom Daschle je dejal, da bodo o predlogu zakona najverjetneje glasovali prihodnji teden. Zakon o ustanovitvi ministrstva za domovinsko varnost je nov dokaz nemoči demokratov in sposobnosti Bele hiše, da jih zlahka prehiti pri vsaki pomembni politični temi.
Ustanovitev novega ministrstva so po terorističnih napadih 11. septembra lani namreč prvi predlagali prav demokrati na čelu s senatorjem Josephom Liebermanom, predsednikom senatnega odbora za vladne zadeve. Bela hiša je bila odločno proti, saj je predsednik George Bush leta 2000 poudarjal, da bo poskrbel za zmanjšanje, ne pa povečanje vladnih služb. Potem ko so letos poleti začeli prihajati na dan podatki o nesposobnosti in pomanjkanju sodelovanja med FBI ter CIA pri preprečevanju terorističnih napadov, pa je Bush naenkrat predstavil zamisel o velikanskem ministrstvu, ki naj bi izboljšalo usklajevanje dela različnih agencij. Bush je tako pobudo iztrgal iz rok demokratov, ki so se nato lahko v senatu le še oklepali načelnih ugovorov v zvezi z delavskimi pravicami.
Demokrati so tudi na tem področju zapravili inciativo
Predstavniški dom je Bushev zakon skoraj nemudoma sprejel, demokratska večina v senatu pa je hotela bolje zaščititi uslužbence novega ministrstva. Bush jih je obtožil, da jim gre bolj za pravice delavcev kot varnost Američanov, in volilci so svoje mnenje povedali na kongresnih volitvah 5. novembra, ko so večino v senatu vrnili republikancem.
Bush je senat k sprejetju zakona pozval takoj po volitvah. Predramil se je vodja senatnih republikancev Trent Lott, ki je ugotavljal, da bo morda potrebno počakati do januarja, ko se bo kongres sestal v novi sestavi. V začetku tedna so pogajalci dosegli kompromis glede delavskih pravic, ki po mnenju večine demokratov ni zadosten, vendar se je Daschle odločil, da bo predlog dal na glasovanje, ker bo sicer še bolj razjezil volilce. Senatorko iz Louisiane Mary Landrieau decembra čaka drugi krog volitev in lahko se zgodi, da ne bo zmagala, če bodo demokrati dajali videz obstrukcionistov.
Sodeč po kompromisu bo administracija na čelu z Bushem dobila pravico odločanja o usodi delavcev, vendar se bodo morali šefi pred odpuščanjem, najemanjem ali spreminjanjem plač najprej posvetovati s sindikati državnih uslužbencev. Če dogovora ne bo, sledi mediacija, če pa tudi ta ne bo uspešna, lahko administracija naredi, kar želi, delavcem pa ostane le še iskanje pravice na sodišču.
Predlog zakona o ustanovitvi novega ministrstva ima sicer številna določila, ki so darilo republikancev političnim donatorjem.
Senat se je o zakonu že začel odločati
Senat bo o predlogu glasoval prihodnji teden, že v sredo pa je začel z razpravo in prestal nekaj ključnih glasovanj. Z veliko večino 89 glasov proti 8 so senatorji onemogočili možnost proceduralnega zavlačevanja, s 50 glasovi proti 47 pa so zavrnili demokratski predlog ministrstva.
Z republikanci je tokrat glasoval tudi novi senator iz Minnesote Dean Barkley, čigar mandat ima eno najkrajših življenjskih dob v zgodovini ZDA. Barkley je prišel v Washington namesto umrlega Paula Wellstonea, naslednje leto januarja pa ga bo zamenjal republikanec Norm Coleman.
