Ameriške oblasti nameravajo izvesti najdražjo posodobitev svojega jedrskega arzenala, piše ameriški časnik Washington Post. Ob tem spominja, da bo Washington omenjeno modernizacijo izvedel, čeprav vojsko v celoti čakajo ostri varčevalni rezi.
Po navedbah časnika uradne ocene za obnovo in vzdrževanje 5113 jedrskih bojnih glav, ki so v lasti ameriške vojske, še ni. Prav tako ni znano, koliko naj bi stali zamenjava iztrošenih jedrskih sistemov in obnova zastarelih jedrskih obratov.
Študija think tanka Stimson Center iz Washingtona je sicer poleti pokazala, da bodo stroški modernizacije v naslednjem desetletju dosegli najmanj 352 milijard dolarjev. Nekateri, tako Washington Post, opozarjajo, da bi bili lahko, če se bo z deli še odlašalo, še višji.
Časnik med drugim piše, da bi lahko zgolj obnova enega od sedmih vrst jedrskega orožja, bombe B61, v petih letih znašala 10 milijard dolarjev.
Posodobitev naj bi bila nujna
Novica je v času, ko se administracija izogiba zastraševanju z jedrskim orožjem, precej nenavadna. A iz vrst tistih, ki delajo na jedrskem programu, in strokovnjakov prihajajo jasna opozorila, da bo treba arzenal posodobiti. Če ne bodo ukrepali do konca prihodnjega leta, bi se namreč lahko zgodilo, da bo prepozno za načrtovanje novega orožja, star sistem pa lahko postane nezanesljiv ali celo nevaren. Vodja Nacionalne jedrske varnostne agencije (NNSA) Thomas D'Agostino pravi, da v zadnjih 20 letih še ni videl tako slabega stanja.
Najdražja bo posodobitev letal, podmornic in zemeljskih sistemov, ki prenašajo jedrsko orožje. Ti stroški naj bi po ocenah stali kar 110 milijard dolarjev. Nadgradnja balističnih raket minuteman III, ki jo že izvajajo, naj bi stala sedem milijard dolarjev, hkrati pa tudi že izdelujejo letalske bombnike F-35, ki bodo lahko nosili jedrsko orožje. Cena vsakega letala znaša 162 milijonov dolarjev.
Investirati pa bo treba tudi v posodobitev objektov in laboratorijev. V naslednjih 10 letih bodo morali tem stroškom nameniti 88 milijard dolarjev, ocenjuje NNSA. Sicer so nekaj denarja v modernizacijo objektov že vložili v času, ko je bil predsednik George Bush mlajši, a so stroški dveh vojn preprečili, da bi jo končali. Leta 2010 je administracija Baracka Obame modernizaciji namenili 6,4 milijarde dolarjev, oblasti pa za prihodnje leto prosijo za 7,5 milijarde dolarjev. Gre za 17-odstotni dvig v času, ko vlada govori o proračunskem varčevanju.
"Mislili smo, da je zadeva urejena, potem pa nas je presenetilo, kako slabo je bilo za to poskrbljeno," je povedal Jon Wolfsthal, ki je v Obamovi administraciji skrbel za vprašanja jedrskega orožja. Hkrati pa je administracija vlaganja v jedrsko orožje že leta 2010 obljubila republikanskim senatorjem. Šlo je za dogovor, da so omenjeni predstavniki v senatu podprli sporazum START, ki so ga ZDA podpisale z Rusijo.
KOMENTARJI (156)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.