Libijski uporniki za prekinitev ognja pod določenimi pogoji

Libijski uporniki se trudijo potisniti sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija nazaj proti zahodu in znova zavzeti mesta, ki so jim jih režimske sile ta teden prevzele iz rok. Uporniki so minuli teden hitro napredovali proti Gadafijevemu rojstnemu mestu Sirta, potem ko so med drugim zavzeli strateško pomembna mesta Bin Džavad, Ras Lanuf in Brego. Gadafijeve sile pa so v minulih dneh upornike uspele potisniti nazaj proti vzhodu.

Gadafijeve sile napredujejo proti centru Misrate

Gadafijeve sile med raketiranjem s tanki napredujejo proti centru Misrate. V središču mesta po navedbah upornikov Gadafijevi možje napadajo domove in trgovine.

Misrata je zadnje oporišče upornikov v zahodni Libiji, a po tednih obstreljevanja in obkolitve uporniki kljub zračnim napadom koalicijskih sil polagoma izgubljajo nadzor nad mestom.

Po današnjem silovitem obstreljevanju je predstavnik upornikov v Misrati, imenovan Sami, dejal, da je ''mesto neprepoznavno'', uničenje v njem pa ''nepopisno''. Navedb upornikov iz Misrate ni mogoče preveriti, ker uradni Tripoli tujim novinarjem ne dopušča vstopa v mesto.

Spopadi tudi v Bregi

Spopadi potekajo tudi v okolici mesta Brega, ki leži 800 kilometrov vzhodno od Tripolija. Uporniki so že v četrtek prišli do mesta Brega, pomembnega naftnega pristanišča, in se začeli spopadati z Gadafijevimi silami, a so jih te s silovitim obstreljevanjem potisnile nazaj.

Libijski zdravnik iz Brege je za BBC povedal, da je v zračnem napadu mednarodnih sil umrlo sedem civilistov, večinoma otrok, bombardiranje v sredo pa je ranilo 25 ljudi. Zdravnik je dejal, da je interveniral v vasi 15 kilometrov iz Brege, kjer je izstrelek koalicije zadel vojaški konvoj Gadafijevih sil.

Prikolico tovornjaka, napolnjeno s strelivom, je po njegovih navedbah razneslo v trenutku, ko se je nahajala med dvema hišama, v katerih so življenje izgubili otroci in mladi, stari med 12 in 20 let.

Uporniki pripravljeni sprejeti prekinitev ognja pod pogoji

Uporniki v Libiji so pripravljeni sprejeti prekinitev ognja pod pogojem, da sile voditelja Gadafija prenehajo napadati libijska mesta, je po srečanju s posebnim odposlancem ZN za Libijo Abdulom Ilahom Hatibom dejal vodja libijskega nacionalnega sveta Mustafa Abdul Džalil.

"Na prekinitev ognja bomo pristali pod pogojem, da naši bratje v zahodnih mestih dobijo pravico do svobodnega izražanja in da se sile, ki napadajo mesta, umaknejo," je Džalil dejal novinarjem po srečanju s posebnim odposlancem ZN v Libiji Hatibom v Bengaziju.

Hatib, ki je Bengazi obiskal v okviru prizadevanj za politično rešitev krize v Libiji, je pojasnil, da se je o morebitni prekinitvi ognja med uporniki in Gadafiju zvestimi silami pogovarjal z voditelji upornikov. "Naš glavni cilj je doseči prekinitev ognja, ki bo trajala," je povedal za arabsko televizijo Al Jazeera.

Džalil je ob tem danes dejal, da se morajo režimske sile umakniti iz vseh mest. Končni cilj upornikov pa je po njegovih besedah odstranitev Gadafija z oblasti. "Naš cilj je osvoboditi in spostaviti suverenost v celotni Libiji s prestolnico v Tripoliju," je še dejal.

Libijska vlada je že zavrnila pogoje upornikov za prekinitev ognja in sporočila, da vojska ne bo zapustila libijskih mest.

Kdo vse bo še zapustil Gadafija?

Potem ko je Musa Kusa zatočišče poiskal v Veliki Britaniji, je britanski minister za obrambo William Hague pozval krog mož okoli Gadafija, naj sledijo zgledu Kuse. ''Gadafi se mora spraševati, kdo bo naslednji, ki ga bo zapustil,'' je dejal.

Kmalu zatem je Ali Adusalam Treki, ki naj bi prevzel mesto libijskega veleposlanika pri Združenih narodih, zavrnil nastop službe ter obsodil ''prelivanje krvi'' v Libiji.

Uporniki so bili previdni in zadržani do vsakršnega morebitnega poskusa, da bi si Musa Kusa izpogajal imuniteto. Pravijo, da morajo tako Gadafi kot tudi njegovi sodelavci odgovarjati za svoja dejanja.

Medtem ko se britanske oblasti nadejajo, da bo Kusa preiskovalcem priskrbel dragocene vojaške in diplomatske informacije, si Škoti od njega želijo, da osvetli teroristični napad na potniško letalo, ki je strmoglavilo na škotski Lockerbie.

Vseeno pa je prebeg Muse Kuse vzdignil moralo upornikom, ki so se ta teden po ofenzivi Gadafijevih sil umikali iz mest, ki so jih zasedli po začetku zračnih napadov mednarodnih sil. ''Vidimo znamenja razpada Gadafijevega režima,'' je v Bengaziju dejal tiskovni predstavnik upornikov Mustafa Geriani.

Za evakuacijo zmanjkuje denarja

Libijo medtem še vedno želi zapustiti veliko tujcev. A Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je danes opozorila, da ji za njihove evakuacije zmanjkuje denarja. "Denar za operacije IOM je pošel. Prisiljeni smo bili drastično zmanjšati število ljudi, ki jih lahko na dan evakuiramo, s 6000 na absolutni minimum," je sporočila tiskovna predstavnica Jemini Pandya in pojasnila, da lahko na dan izvedejo le še 20 evakuacij.

IOM za nadaljevanje operacij nujno potrebuje 160 milijonov ameriških dolarjev. S temi sredstvi bi lahko v njihove države vrnili 75.000 ljudi. Samo na libijski meji s Tunizijo in Egiptom je ostalo 12.000 migrantov, je dejala Pandya.

EU odobrila humanitarno vojaško misijo za Libijo

Evropska unija je danes odobrila vzpostavitev vojaške misije v podporo humanitarnim dejavnostim v Libiji. Njena glavna naloga bo pomoč pri evakuaciji ljudi iz te severnoafriške države, če bodo za to zaprosili Združeni narodi, so sporočili iz Bruslja.

Kot so sporočili iz Sveta EU, bo misija, imenovana Eufor Libija, zagotavljala podporo resolucijam Varnostnega sveta ZN, ki pozivajo k zaščiti libijskih civilistov. Prispevala bo k varni evakuaciji razseljenih oseb in nudila podporo humanitarnim organizacijam na terenu.

Proračun misije je 7,9 milijona evrov, vodil jo bo italijanski kontraadmiral Claudio Gaudiosi, njen sedež pa bo v Rimu. Delovati bo začela, ko bo Svet EU potrdil njen načrt delovanja, v dogajanje v Libiji pa bo posegla le na zahtevo Urada ZN za koordiniranje humanitarnih zadev. Mandat misije je štiri mesece z možnostjo podaljšanja.