Iraške sile znova prevzele nadzor nad največjo rafinerijo

Generalpolkovnik Kasem Ata je zatrdil, da imajo iraške sile znova popoln nadzor nad rafinerijo, ki se nahaja 200 kilometrov severno od Bagdada. Po podatkih vojske je bilo v spopadih v sredo in ponoči ubitih 40 napadalcev.

Skoraj 15.000 delavcev, zaposlenih v rafineriji, in okoli 100 tujih strokovnjakov so iz obrata evakuirali že v torek pred začetkom napada. Preostalih 250 do 300 delavcev je rafinerijo zapustilo danes zjutraj po dogovoru z lokalnimi plemenskimi voditelji.

Sunitski skrajneži so v bliskoviti ofenzivi, ki so jo začeli minuli teden, zavzeli dobršen del severa Iraka, njihov cilj pa je priti do Bagdada. Iraški premier Nuri al Maliki je danes odredil vpoklic rezervnih častnikov, ki trenutno niso na dolžnosti. Njegov ukaz velja za častnike vseh činov, za kolikšno število gre, pa za zdaj ni znano. Častniki se bodo morali zglasiti na dolžnosti za tri mesece, tisti, ki niso sposobni za vojaško službo, pa bodo upokojeni, je odredil premier.

Iraška vlada je za pomoč v boju proti njim v obliki letalskih napadov zaprosila tudi ZDA, a ameriški predsednik Barack Obama o prošnji še vedno razmišlja. Kongresnim voditeljem je dejal, da za posredovanje v Iraku ne potrebuje posebnega kongresnega dovoljenja. Posebne strategije za ukrepanje proti teroristični organizaciji Islamski državi Iraka in Levanta (ISIL), ki je zasedla pretežen del severa Iraka, ni predstavil. Za morebitne zračne napade pa bo potrebnih več obveščevalnih podatkov. Obama naj bi sicer bil vse manj naklonjen letalskemu napadu.

V sredo je v Beli hiši sprejel predsednika predstavniškega doma, republikanca Johna Boehnerja Iz Ohia, voditeljico demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi iz Kalifornije, vodjo senatne večine, demokrata Harryja Reida iz Nevade in vodjo senatne manjšine, republikanca Mitcha McConnella iz Kentuckyja. Seznanil jih je s prizadevanji za odgovor na grožnjo ISIL, kar za zdaj vsebuje pozive iraškim voditeljem, da opustijo sektaštvo in se poenotijo. Podobno je v telefonskem pogovoru s poti po južni Ameriki premierju Nuriju al Malikiju, vodji Kurdov Masudu Barzaniju in predsedniku parlamenta Osami al Nudžaifiju dejal podpredsednik ZDA Joseph Biden.

Obama je voditeljem kongresa predstavil še prizadevanja za utrjevanje zmogljivosti iraških varnostnih sil in možnost za dodatno varnostno pomoč. Vprašal jih je po njihovem mnenju in obljubil nadaljevanje posvetovanj s kongresom. Demokratska voditelja sta Obamo po srečanju podprla, republikanca pa sta se vzdržala kritik.

Za pomoč je prosila iraška vlada

Pelosijeva je povedala, da jim je Obama pojasnil, da ne potrebuje posebnih pooblastil za pomoč Iraku, kakršno ima v mislih. To pa zajema vse razen pošiljanja vojakov na teren. Vojna pooblastila iz leta 2002, ki jih je George Bush mlajši izkoristil za napad na Irak leta 2003, še vedno veljajo, poleg tega pa je za pomoč tokrat prosila iraška vlada.

Drugače pa je bilo v senatu, kjer je republikanec Lindsey Graham iz Južne Caroline načelnika štaba združenih poveljstev, generala Martina Dempseyja opozarjal, da je le vprašanje časa, kdaj bo ISIL začel izvajati teroristične napade iz Iraka na ZDA. Dempsey ga je skušal pomiriti, da je to za zdaj še oddaljena možnost.

Dileme o tem, da je v vsakem primeru treba ukrepati, ni, kar sta v sredo v senatu potrdila tudi Dempsey in obrambni minister Chuck Hagel. Povedala sta, da je iraška kriza postala grožnja ameriškim interesom v regiji in na daljši rok morda tudi grožnja ZDA, če bodo islamski skrajneži na severu Iraka in v Siriji dobili novo zavetišče, iz katerega lahko sprožajo teroristične napade.

Nova ameriška invazija na Irak pa se ne obeta. Reid je v sredo povzel razpoloženje večine Američanov, ko je dejal, da Irak ni vreden novega prelivanja krvi ameriških vojakov. Ostanejo torej le napadi na ISIL iz zraka, za kar pa ZDA potrebujejo ljudi na terenu, ki bodo usmerjali letala, ter boljše obveščevalne podatke s terena glede tarč bombardiranja.

General David Petraeus, ki je poveljeval ameriški vojski v Iraku, je odsvetoval posredovanje. Bivši direktor obveščevalne službe Cia je Washington posvaril, da bi ZDA lahko postale "zračne sile šiitskih milic", če bi pristale na prošnjo šiitskega premiera Nurija al Malikija. Poudaril je, da mora Bagdad korenito spremeniti svojo politiko, da bo odražala večversko in večetnično sestavo Iraka, šele nato pa naj ZDA razmislijo o morebitnem posredovanju.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je danes opozoril, da se Irak znova potaplja v sektaško vojno med suniti in šiiti. Pred odhodom na obisk v Avstrijo je obsodil sektaški fanatizem v sosednji državi, kjer je po njegovih besedah izbruhnila vojna med sektami.