Libija: Napadi so bili načrtovani in s filmom sploh nimajo zveze

V islamskem svetu se nadaljujejo protesti, ki jih je sprožila objava filma, ki v negativni luči prikazuje preroka Mohameda in tako žali islamska verska čustva. Amaterski posnetki kljub vsemu ostajajo dostopni na internetu.

Ameriški obrambni minister Leon Panetta je sicer ocenil, da se bo val nasilja v arabskih državah verjetno res še nadaljeval v prihodnjih dneh, a nato se bo po pričakovanjih ZDA umiril. Kot je menil, se situacija malce že umirja, saj danes protesti resda še potekajo, med drugim v Turčiji in Afganistanu, a za zdaj niso tako množični in nasilni kot v minulih dneh.

Danes so o protestih sicer med drugim poročali iz Turčije, Afganistana, kjer je v Kabulu demonstriralo več sto jeznih študentov, in Pakistana ter tudi iz Londona, kjer se je kakih 300 protestnikov zbralo pred tamkajšnjim veleposlaništvom ZDA.

V mestu Karači v Pakistanu je pred tamkajšnjim ameriškim konzulatom prišlo do spopadov med demonstranti in policisti. Slednji so uporabili solzivec in vodne topove ter opozorilno streljali v zrak. Pri tem je bilo ranjenih več protestnikov, najmanj eden pa naj bi bil tudi ubit, a to še ni potrjeno.

Medtem pa je uradni Washington članom družin diplomatov in zaposlenim, ki za delovanje diplomatskih uradov niso nujni, ukazal, da zapustijo ameriško veleposlaništvo v sudanskem mestu Kartum, ki so ga napadli v petek. Sudan je zavrnil prošnjo, da lahko ZDA v zaščito na veleposlaništvo pošljejo okrepitve.

ZDA so odpoklicale uslužbence tudi z veleposlaništva v prestolnici Tunizije, Tunisu, ki so ga prav tako napadli v petek. Ameriške oblasti so svojim državljanom, ki so v tem mestu, še svetovale, da ga čim prej zapustijo.

Intervencijsko enoto marincev so ZDA poslale tako v Jemen kot Libijo. Jemenski del organizacije Al Kaida je pozdravil umor ameriškega veleposlanika v Libiji in pozval k nadaljnjim ubijanjem diplomatov, film pa je označil kot še eno poglavje v ''križarskih vojnah'' zoper islam.

Na drugi strani pa so predstavniki cerkvenih oblasti v Savdski Arabiji obsodili napade na ameriške diplomate in jih označili za neislamska dejanja.

Protesti tudi v Evropi in Avstraliji

Protesti zaradi filma so se razširili tudi po Evropi, kjer je več sto ljudi protestiralo po ulicah belgijskega mesta Antwerpen. Okoli 120 ljudi je bilo tam aretiranih. Protesti so potekali tudi pred ameriškimi veleposlaništvi v Parizu, kjer so bili tudi številni aretirani.

Protesti so se sprevrgli v nasilne tudi pred ameriškim konzulatom v avstralskem Sydneyju, kjer se je s policijo spopadlo okoli 200 ljudi. Za danes pa so napovedani tudi protesti v Londonu.

Varnostne ukrepe so poostrili tudi na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Kot so v petek potrdili na generalni policijski upravi, so poostrili operativno in zunanje fizično varovanje diplomatskega predstavništva.

Skrajno desna nemška skupina Pro Deutschland, znana po provokativnih akcijah, pa je za današnjo izdajo revije Spiegel sporočila, da želi sporni film Nedolžnost muslimanov predvajati v Berlinu. Kot so pojasnili, gre pri tem za "vprašanje umetnosti in svobode izražanja".

Nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich je za Spiegel že izjavil, da bo predvajanje spornega filma poskušal preprečiti "z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi".

Film režiral režiser pornografskih filmov?

Film, ki je tako zelo razburil, je vsekakor zelo amaterski. Še vedno pa ostaja skrivnost, čigava je bila pravzaprav ideja, da ga posnamejo. To se sprašujejo tako javnost kot ameriška politika in policija. Izkazalo se je namreč, da je bil Nakoula Basseley Nakoula oziroma z izmišljenim imenom Sam Basile oz. Bacille, ki je do zdaj veljal za scenarista, producenta in režiserja filma, ''le'' producent, poroča RT.

Režiser filma je tako, po besedah filmske ekipe, Alan Roberts, ki je podpisan pod nizkoproračunske pornografske filme. No, zgodba seveda ni tako preprosta, ker naj bi bil Alan Roberts le psevdonim za osebo z imenom Robert Brownell, ki uporablja tudi ime Robert Brown.

Iranska verska fundacija zvišala nagrado za glavo pisatelja Rushdieja

Iranska verska fundacija 15. Hordad je zvišala nagrado, razpisano na glavo britanskega pisatelja Salmana Rushdieja, na 3,3 milijona ameriških dolarjev, poročajo iranski mediji. V fundaciji so prepričani, da filma, ki je tako razburil muslimane, ne bi posneli, če bi omenjenega pisatelja že ubili.

V fundaciji so prepričani, da je treba pisatelja ubiti, saj sicer amaterski film Nedolžnost muslimanov ne bo "zadnji zaničljivi poskus" žalitve preroka Mohameda. Menili naj bi tudi, da je ta čas najprimernejši za umor.

Rushdie, sicer britanski državljan indijskega porekla, je postal tarča iranskih oblasti zaradi knjige Satanski stihi, v kateri je domnevno očrnil islam. Knjiga je postavljena v sodobno Anglijo ter prikazuje bitko med dobrim in zlom, zaradi dela pa je utemeljitelj iranske islamske revolucije, ajatola Homeini, 14. februarja 1989 izdal fatvo, s katero so iranske oblasti Rushdieja obsodile na smrt.

V Bengaziju aretirali 50 ljudi, libijske oblasti trdijo, da napadi v resnici nimajo zveze s filmom

V državi, kjer se je vse skupaj z napadom na ameriško ambasado sploh začelo, pa je prišlo do številnih aretacij. Predsednik libijskega parlamenta Mohamed al Megarjef je povedal, da so libijske oblasti v povezavi z nedavnim napadom na ameriški konzulat, v katerem je bil ubit veleposlanik ZDA Chris Stevens, aretirale kakih 50 ljudi. Kot je znova zatrdil, stojijo za napadom tuji elementi.

Kot je dejal, je bilo med napadalci nekaj tujcev, ki so v Libijo vstopili iz različnih smeri, med drugim iz Malija in Alžirije, drugi pa so jim sledili. Tujci naj bi v Libijo prišli že pred nekaj meseci in napad načrtovali dlje časa.

Vsekakor pa napad na konzulat v Bengaziju, ki je terjal življenje veleposlanika in še treh ameriških diplomatov, ni bil spontana reakcija na sporni film Nedolžnost muslimanov, ki žali preroka Mohameda, je zatrdil.

Nasprotno pa je ameriška veleposlanica pri ZN Susan Rice danes za ameriško televizijo ABC povedala, da napad v Bengaziju po dosedanjih informacijah ZDA vendarle ni bil usklajen in vnaprej načrtovan. Oboroženi skrajneži so se pač pridružili protestnikom pred konzulatom in dodatno zaostrili situacijo, je pojasnila.