ZDA: Bodo problem rešili ali le preložili?

Ameriški predsednik Barack Obama in predstavniki kongresa so v nedeljo po tamkajšnjem času dosegli dogovor o zakonodajnem paketu, ki bo povečal zvezni dolg, hkrati pa omejil porabo in zagotovil nadaljnjo znižanje primanjkljaja.

Obama je povedal, da sicer še niso vsega dokončali, vendar je optimistično izjavil, da bo dogovor končal krizo, ki jo je Washington vsilil preostali Ameriki. Dogovor sicer pomeni zmago za republikance in poraz za demokrate, ki jim za uravnoteženje proračuna ni uspelo doseči odprave davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja.

Obama je prav tako privolil v predlog predsednika predstavniškega doma kongresa republikanca Johna Boehnerja, da se meja javnega dolga poviša v dveh etapah. Uvodoma za okrog 1000 milijard dolarjev, za kolikor so našli tudi prihrankov v zveznem proračunu v naslednjih desetih letih.

ZDA so dovoljeno mejo javnega dolga v višini 14.300 milijard dolarjev presegle maja, jutri pa bi vlada postala nezmožna plačati vse svoje obveznosti. S tem bi se tudi znižal njen najvišji možni rating AAA, kar bi podražilo posojanje in povzročilo izgubo zaupanja ter pretrese v svetovnem gospodarstvu.

Oba domova kongresa morata sedaj dogovor potrditi, Obama pa ga mora podpisati do polnoči v torek po vzhodnoameriškem času oziroma do 6. ure zjutraj v sredo po srednjeevropskem času. Okvirni dogovor so potrdili tudi vodja senatne večine demokrat Harry Reid iz Nevade, vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja in tudi Boehner.

Po uvodnem zvišanju meje javnega dolga in potrditvi proračunskih krčenj v višini 1000 milijard dolarjev bo kongres ustanovil poseben odbor, ki bo poiskal še dodatno krčenje proračunske porabe, prav tako v naslednjih desetih letih. Sem spadajo davčna reforma in zmanjšanje porabe tudi za pokojnine in zdravstveno varstvo upokojencev kakor tudi za obrambo. Odbor mora podati priporočila do 24. novembra letos.

Če kongres ne bo potrdil priporočil odbora, bodo začela veljati avtomatična krčenja proračunske porabe, o čemer se morajo še dogovoriti. Kongres bo moral čez nekaj mesecev spet povišati mejo javnega dolga in lahko to zavrne, vendar lahko potem predsednik Obama na to zavrnitev da veto. S tem bodo lahko republikanci pred volitvami spet trdili, da je Obama odgovoren za veliko porabo in proračunski primanjkljaj.

Sporazum prav tako predvideva glasovanje o ustavnem amandmaju za uravnotežen proračun, vendar uspeh ali neuspeh tega ne bo vezan na povišanje meje javnega dolga. Z dogovorom niso povsem zadovoljni ne republikanci ne demokrati, čeprav je jasno, da gre za zmago republikancev, ki so kot stranka opozicije dosegli največ, kar je bilo mogoče. Obami in demokratom je ostala tolažba, da ZDA ne bodo bankrotirale pod njihovim nadzorom.

Liberalni demokrat iz Arizone Raul Grijalva je dejal, da so s tem dogovorom izdali preživetje ljudi za glasove nekaj nepomirljivih desničarskih skrajnežev, zato ga v predstavniškem domu ne bo podprl. Voditeljica demokratov v omenjenem domu Nancy Pelosi je izrazila dvom o demokratski podpori.

Vendar ta ni pomembna, če bodo predlog podprli republikanci. Obama je poskušal poraz ublažiti s trditvijo, da bo še vedno vztrajal pri odpravi davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja ter poskušal to spraviti v priporočila odbora.

Glasovanje morda šele v torek

Podpredsednik Joe Biden je po sestanku z demokrati v predstavniškem domu izrazil prepričanje, da bo nova zakonodaja potrjena. Ta naj bi po njegovih besedah prinesla nova delovna mesta in investicije v infrastrukturo.

Že omenjeni Reid pa je dejal, da bodo omenjene ukrepe potrjevali danes pozno zvečer po ameriškem času ali pa šele v torek. Razprava bi se namreč po njegovih besedah lahko zavlekla.

Pozitiven odziv sveta

Novica je v svetu naletela na številne pozitivne odzive. Politiki upajo, da bo to pomirilo vlagatelje na kapitalskih trgih in okrepilo svetovno gospodarsko rast. Med prvimi evropskimi političnimi predstavniki, ki so pozdravili dogovor, je francoski finančni minister Francois Baroin. Vsi dogodki zadnjih nekaj tednov se razvijajo v pravo smer oz. v smer krepitve svetovne gospodarske rasti. Pri tem je poleg dogovora o meji javnega dolga v ZDA izpostavil tudi dogovor voditeljev evroskupine o novem reševalnem svežnju za Grčijo. Baroinov optimizem je delil tudi avstralski finančni minister Wayne Swan, ki je prav tako napovedal, da bo dogovor omogočil krepitev rasti svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Med prvimi evropskimi političnimi predstavniki, ki so pozdravili dogovor, je francoski finančni minister Francois Baroin. Kot je dejal za francoski radio Inter, se vsi dogodki zadnjih nekaj tednov razvijajo v pravo smer oz. v smer krepitve svetovne gospodarske rasti. Pri tem je poleg dogovora o meji javnega dolga v ZDA izpostavil tudi dogovor voditeljev evroskupine o novem reševalnem svežnju za Grčijo.

Z "dogovorom v zadnji minuti" je zadovoljen tudi japonski finančni minister Jošikika Nodo. Dežela vzhajajočega sonca je namreč drugi največji lastnik ameriškega dolga. Več ameriških obveznic kot Japonska ima v rokah le Kitajska. Ekonomist kitajske komisije za nacionalni razvoj in reforme Žu Baoliang je sicer po sporočilu Obame napovedal, da bo dogovor pomagal pomiriti skrbi vlagateljev. Hkrati s tem je opozoril, da je verjetnost, da bodo ZDA kljub dogovoru prejele slabšo bonitetno oceno, še vedno zelo velika. "Zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja je prešibko in ne bo dovolj za uravnoteženje ameriškega proračuna," je prepričan Žu.

Ekonomisti svarijo, da se problemi le prelagajo

Profesor ekonomije na univerzi v Berlinu Irwin Collier je povedal, da je odločitev za sprejetje nove zakonodaje dobra, saj bo vnesla stabilnost kapitalskih trgov. A Martin Hennecke, pomočnik direktorja finančne svetovalne družbe Tyche Group, opozarja, da gre za povečevanje dolga, ravno visok dolg pa je bil že prej vzrok za težave. Finančni direktor pri KBL Richelieu Julien Quistrebert meni podobno in pravi, da bodo s tem težave z javnim dolgom le preložili za nekaj let.